Ker se prebivalstvo Švice stara, tako kot v drugih zahodno in srednje evropskih državah, življenjski stroški pa se višajo, so sindikati predlagali dodatno mesečno pokojnino. Levo usmerjene stranke so pobudo za »trinajsto pokojnino« podprle, desne in sredinske pa so bile tako kot švicarska vlada in parlament proti. A odločili so volivci, ne stranke.
V kantonih, kjer prevladujejo konservativni volivci, so z več kot 68-odstotno podporo glasovali proti, medtem ko je predlog v šestih kantonih dobil več kot 70 odstotkov glasov.
Pričakovati je bilo, da bodo starejše generacije glasovale za dodaten prihodek, mlajši pa da bodo bolj zadržani. Rezultati kažejo, da je 78 odstotkov starejših od 65 let glasovalo za, navdušenje nad pokojninskim bonusom pa po starostni lestvici navzdol kopni. Med 50 in 64 let starimi je zaznati naklonjenost (68 odstotkov za, 32 proti), v starostni skupini od 35 do 49 let so razdeljeni (46 odstotkov za, 54 proti), medtem ko so najmlajši volivci, stari od 18 do 34 let, najbolj skeptični. Mogoče se ne zavedajo, da bodo tudi oni nekoč prejemali pokojnino ali pa se jim zdijo ti časi preveč oddaljeni. Kot je razvidno iz rezultatov, pa niso vsi mlajši glasovali proti, približno dva od petih, sta se strinjala z dodatno mesečno pokojnino.
Otipljiva je bila tudi razlika med bolj in manj premožnimi. Tisti s plačami okoli 4000 švicarskih frankov (4180 evrov) so v 70 odstotkih podprli predlog, medtem ko je bilo za »le« 39 odstotkov tistih z zaslužkom 15.000 frankov ali več. »Le« v narekovajih, ker tudi 39 odstotkov ni malo in mogoče je prav pripravljenost teh bogatejših slojev, da prispevajo več h pokojninam, odločilno vplivana na rezultat.
Po mnenju vlade bo predlagano zvišanje stalo več kot štiri milijarde švicarskih frankov na leto.
