Izvorni greh političnega aktivista in Juliana Assanga se je zgodil, ko je v letih 2010 in 2011 objavil zaupne dokumente, ki razkrivajo, da je ameriška vojska med vojnama v Iraku in Afganistanu med drugim mučila zapornike in ubila na stotine civilistov. S tem je Assange po mnenju ZDA kršil zakonodajo in ogrožal življenja, zato zahtevajo njegovo izročitev iz zapora Belmarsh v Londonu.
Odvetniki bodo danes ali jutri vložili v igro enega zadnjih adutov. Na Višjem sodišču v Združenem kraljestvu bodo skušali dokazati, da je upravičen do pritožbe na izročitev v ZDA, ki jo je pred skoraj dvema letoma podpisala britanska ministrica za notranje zadeve. Če ne bodo uspeli, če bo odločeno, da je izčrpal vsa pravna sredstva, bi lahko žvižgača že v nekaj tednih izročili ZDA. BBC poroča, da bi se lahko vmešalo še Evropsko sodišče za človekove pravice.
V ZDA Assanga čaka kazenski pregon v skladu z zakonom o vohunjenju iz leta 1917, po katerem mu grozi do 175 let zapora. Če bo Assange izročen, bo to vzpostavilo nevaren precedens, v katerem bi lahko ameriška vlada zahtevala izročitve založnikov in novinarjev po vsem svetu. Druge države bi lahko vzele ZDA za zgled in jim s to prakso sledile, so ogorčeni pri Amnesty International. »Objava dokumentov Juliana Assangea, ki so mu jih razkrili viri kot del njegovega dela z Wikileaksom, odraža bistvo dela preiskovalnih novinarjev. Te rutinsko izvajajo dejavnosti, opisane v obtožnici: govorijo z zaupnimi viri, iščejo pojasnila ali dodatno dokumentacijo ter prejemajo in razširjajo uradne in včasih zaupne informacije,« je dejala predstavnica Amnesty International Julia Hall.
