S tem se je tudi svetovno bogastvo na odraslega človeka zmanjšalo za 3,6 odstotka na 84.718 dolarjev. Na drugi strani pa je bogastvo na področju nepremičnin ostalo odpornejše na različna finančna dogajanja na globalnih trgih. Največji padec so zabeležili v tako imenovanih bogatejših delih sveta, Severni Ameriki in Evropi, ki sta izgubili skupno kar 10,9 bilijona dolarjev svetovnega bogastva. Azija in Pacifik sta zabeležila za 2,1 bilijona minusa, Latinska Amerika pa je medtem nabrala nekaj več bogastva, in sicer za 2,4 bilijona dolarjev. Večji del gre na račun ugodnejših menjalnih tečajev lokalnih valut proti dolarju. Največji minus pa so na svetu zabeležile ZDA, sledijo Japonska, Kitajska, Kanada in Avstralija. Na drugi strani so največ pridobile Rusija, ki je nekaj te prednosti seveda zapravila tudi zaradi sankcij in vojne v Ukrajini, Mehika, Indija in Brazilija.
Motor globalne ekonomije so države v razvoju
V kategoriji bogastva na odraslega prebivalca je na vrhu še vedno Švica, sledijo ZDA, Hongkong, Avstralija in Danska, čeprav so vse te države prav tako zabeležile globalni minus. Če si ogledamo generacije, pa so na najboljšem delu lestvice generacija X (letnik rojstva od 1966 do 1980) ter milenijci (letniki od 1981 do 1995).
Največ so k svetovnemu bogastvu od začetka tega stoletja dejansko doprinesle države s tako imenovanimi srednjimi prihodki, torej države s šele razvijajočo se ekonomijo, z nižjimi prihodki, a velikimi stopnjami rasti.
Njihov delež v globalnem bogastvu se je od leta 2000 do 2022 kar potrojil, s 7 na 25 odstotkov, v naslednjih petih letih pa naj bi te ekonomije še zmanjševale zaostanek za najbolj razvitimi. Tako naj bi v omenjenem obdobju petih let države z nižjimi prihodki prispevale slabih 12 odstotkov, kar 43 odstotkov pa države s srednjimi prihodki.
Milijonarjev bo vse več
Ob zmanjšanju celotnega skupnega bogastva pa se je zmanjšala tudi razlika pri porazdelitvi. En odstotek najbogatejših ima zdaj v lasti nekaj manj bogastva, »le« 44,5 odstotka svetovnega premoženja. S tem se je število globalnih dolarskih milijonarjev zmanjšalo za 3,5 milijona.
Ravno v tej kategoriji so največ milijonarjev izgubile ZDA, kar 1,8 milijona, Japonska jih ima 466.000 manj, Združeno kraljestvo pa 439.000. V Nemčiji imajo zaradi vseh dogodkov približno 253.000 milijonarjev manj. Nekaj več pa jih imata Norveška in Iran, vsak po 104.000 novih milijonarjev, medtem ko je Brazilija pridobila kar 120.000 milijonarjev.
Do leta 2027 bo število milijonarjev preseglo 85 milijonov, to je 26 milijonov več, kot jih imamo danes, in kar 71 milijonov več, kot jih je bilo na začetku tega stoletja.
Krepi se srednji razred odraslih
Na začetku tega stoletja je 81 odstotkov odraslih na svetu imelo manj kot 10.000 dolarjev lastnega bogastva, to pa bo v prihodnje še padalo. Delež odraslih srednjega razreda z bogastvom med 10.000 in 100.000 dolarji je s 13 odstotkov v letu 2000 narasel na 34 odstotkov vseh odraslih leta 2022. Do leta 2027 naj bi se temu razredu pridružilo kar 268 milijonov odraslih posameznikov, kar bo predstavljalo kar 37 odstotkov vseh prebivalcev. Delež odraslih višjega razreda, z lastnino med 100.000 in enim milijonom dolarjev, bo med letoma 2022 in 2027 narasel za 204 milijone posameznikov, s čimer bodo dosegli 36-odstotni delež.
Kaj nas še čaka
Kot omenjeno, naj bi se globalno bogastvo v prihodnjih petih letih še povečevalo, z drugimi besedami, vedno več bomo vredni. Rast naj bi bila kar 38-odstotna in bo dosegla 629 bilijonov dolarjev. Glavno gonilo tega napredka bodo države v razvoju, zato naj bi na odraslega človeka imeli precej več v letu 2027. Vsak odrasli bo imel v teoriji kar 110.270 dolarjev, število milijonarjev pa bo preseglo že omenjenih 86 milijonov. Največja cokla razvoja pa bo ostala visoka inflacija, ki bo omejevala svetovna gospodarstva precej dlje, kot je bilo sprva pričakovano, vsekakor pa dlje kot do leta 2027.
