Promet skozi jedro vasi Otočec je že vrsto let ena največjih težav, s katerimi se spoprijemajo tukajšnji prebivalci. V prometnih konicah se po cesti s krožišča na nekdanji H1 in naprej po ozki ulici do lesenega mostu čez Krko proti Gumberku (in v obratni smeri) vali kolona vozil. V jutranji konici so jih v dveh urah našteli tudi več kot 200. Omenjena cesta je namreč glavna prometna povezava ali pa vsaj zelo priljubljena bližnjica med predeli Novega mesta na levem bregu Krke ter Ratežem, Brusnicami, Gabrjem in drugimi podgorjanskimi vasmi.
O tem in tudi o urejanju središča vasi je med drugim tekla beseda na nedavnem zboru krajanov. Po besedah Andreja Novaka, ki je vodenje sveta KS Otočec prevzel po zadnjih lokalnih volitvah konec lanskega leta, kakšnega bistvenega izboljšanja prometnih razmer v danih okoliščinah žal skoraj ni pričakovati. »Če omejimo ali zapremo promet čez most, kot so v preteklosti že predlagali nekateri, ga bomo tudi za naše krajane. Večjo pretočnost in s tem tudi večjo prometno varnost bi sicer lahko dosegli z razširitvijo ceste do mostu, a ni prostora. Če bi jo želeli razširiti, bi bilo treba odkupiti in porušiti kar nekaj hiš,« pojasni.
V povezavi s tem Novak poudari tudi željo po izboljšanju prometne varnosti v križišču pri župnišču in stari šoli, kjer se srečuje pet cest oziroma ulic. Prednostna pelje proti cerkvi in naprej proti gradu Otočec, a je to slepa ulica, saj je vse od zadnje hiše v naselju do parkirišča pred gradom cesta zaprta za motorni promet in je namenjena kolesarjem in pešcem. »V tem delu je bilo v občinskih prostorskih načrtih že pred leti predvideno manjše krožišče. Ceste bi postale enakovredne, s čimer bi se izboljšala pretočnost, omogočili bi varen prehod tudi pešcem, med katerimi je predvsem veliko otrok. Ureditev zahteva majhne posege v okolico, največja težava pa je pridobiti zemljišča od zasebnih lastnikov,« pove Novak.
Stara šola in novi dom
Med pomembnejšimi pridobitvami za kraj, ki bi jih lahko uresničili v nekaj letih, je po besedah predsednika krajevne skupnosti tudi prenova stare šole, v kateri je zdaj živilska trgovina. »V pritličju bi lahko dobili prostor za večnamensko sejno sobo za 30, 40 ljudi, v prvem nadstropju prostore za društva in knjižnico, na vrhu pa bi morda lahko bila tudi stanovanja. Stavba potrebuje temeljito in celovito obnovo, seveda pa bi bilo najprej treba izdelati projektno nalogo. Občutek imam, da občina ima posluh za to, mi pa se moramo odločiti, kaj želimo,« razloži in doda, da bi bila s krožiščem in obnovljeno staro šolo kakovost življenja prebivalcev gotovo večja, še posebno ob dejstvu, da prebivalstvo Otočca narašča in se pomlajuje.
»V občinskih prostorskih načrtih je tudi predvideno, da bi na kraju sedanjega gasilskega in kulturnega doma zrasel nov večnamenski dom, v katerem bi bili med drugim dvorana, prostori za društva, prostor krajevne skupnosti, pošta, PGD Otočec pa bi dobil nov dom nasproti osnovne šole. Skupaj z ureditvijo okolice bi tako središče Otočca dobilo videz trga. Želimo si, da bi se na to temo čim prej sestali predstavniki krajevne skupnosti, gasilcev in občine,« pove Novak. Načrtov in projektov imajo v KS Otočec, ki je po površini ena izmed treh največjih krajevnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto, še veliko.
V teku je drugi del gradnje kanalizacije v Ždinji vasi, med letošnjimi aktivnostmi pa je predsednik KS omenil urejanje avtobusnih postajališč z nadstrešnicami za šolarje. Do konca leta jih bodo dobili v Črešnjicah, Lutrškem selu in pred osnovno šolo, prav tako občina namerava preplastiti odseke cest v Žlebeh, Dolenjem Grčevju in Cerovcih, v kratkem bo krajevna skupnost v Črešnjicah in na Pahi namestila avtomatska defibrilatorja, v sistemu PISO urejajo tudi bazo podatkov za pokopališči v Ždinji vasi in na Otočcu, nastaja študija hidravličnih izboljšav v starem delu Otočca …
Do konca mandata so v svetu KS začrtali plan na podlagi potreb, ki so jih ljudje izrazili v predvolilnem času. Med njimi so kanalizacija za Lutrško selo, obnova vodovodnega omrežja v Dobovem, Dolenji vasi in Žihovem selu, avtobusno obračališče na Bajnofu, legalizacija objektov na ŠRC Pluska ter njihov priklop na vodovod in elektriko, pomoč pri urejanju vaških igrišč, urejanje javne razsvetljave in cestnih odsekov, pešpoti, pločnikov in drugo.
