Avstrijska Agencija za zdravje in varnost hrane (Ages) je danes čebelarje pozvala k večji previdnosti. Svetujejo jim, da bolj pogosto opazujejo svoje čebele, zlasti med letom bi lahko med rojem zaznali vsiljivca, azijskega sršena, ki je na evropskem seznamu invazivnih tujih vrst, zato za to vrsto veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja.
Zakaj je na »črnem seznamu«? Ker pleni domorodne žuželke, veliko škodo lahko povzroči zlasti v čebelarstvu, saj jim zelo dišijo medonosne čebele pred čebelnjaki, na katere preži v v bližini. Na čebele je azijski sršen najbolj našpičen pozno jeseni, ko je že manj drugih žuželk (hrane).
Najprej v Franciji, v Sloveniji ga še ni
Azijskega sršena je v Evropo zaneslo z uvozom različnih dobrin (okrasnih rastlin, zelenjave, vrtnega pohištva in okrasnih cvetličnih loncev, lesa). V Franciji so ga opazili leta 2004. Od tam s eje razširil v Španijo, na Portugalsko, v Italijo, leta 2015 so ga videli v Nemčiji, naslednje leto na Otoku, leta 2017 nekaj primerkov tudi v Švici. V Sloveniji ga zaenkrat še niso detektirali, je pa le vprašanje časa, kdaj bo prispel iz Italije.
Azijski sršen je malenkost manjši od domorodnega evropskega. Prepoznavni znak sršenov so tudi gnezda, ki jih zgradijo spomladi in jih naseljujejo vse do pozne jeseni. Gnezda so velike jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze. Azijski sršeni zgradijo gnezda med vejami v drevesih ali na drugih visokih strukturah. Njihova gnezda v premeru merijo do 50 cm in imajo vhod od strani.
Orientalski sršen v Sloveniji opažen leta 2019
Po velikosti mu je podoben orientalski sršen (Vespa orientalis). Ta vrsta je bila v Sloveniji prvič opažena leta 2019. Telo orientalskega sršena je rdečerjavo, le tretji in četrti segment sta obarvana rumeno. Sprednji del glave je rumen, čeljusti pa rdečerjave. Orientalski sršeni gradijo gnezda v stavbah, pod previsnimi skalami ali v špranjah pod zemljo. Tudi teh se čebelarji ne veselijo, saj lovijo pašne čebele ter stražarke na vhodu v panj. Škodo povzročajo tudi sadjarjem in vinogradnikom, ker se hranijo s sadjem, delavke pa grizejo liste in vejice dreves in grmovja, ki jih uporabljajo pri gradnji gnezd.
