Walser je za svoje delo prejel številne nagrade, vključno z nagrado Georga Büchnerja leta 1981 in nagrado za mir nemškega knjigotrštva leta 1998.
Eno njegovih najbolj znanih del je kratek roman iz leta 1978 Bežeči konj, ki ga je v slovenščino prevedla Lučka Jenčič. Po romanu, ki so ga kritiki hvalili, so tudi posneli film.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v sožalnem pismu Walserjevi vdovi Käthe Walser po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zapisal, da je Nemčija izgubila "velikega človeka in pisatelja svetovnega slovesa".
Pisatelja se v Nemčiji ne spominjajo le po njegovem pisateljskem talentu. Znan je tudi po svojih javno izraženih pogledih in je imel pomembno mesto v politični pokrajini nemške države, ko se je ta spopadala s svojo identiteto po drugi svetovni vojni.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Kontroverzen
Walser je v trenutnih razpravah pogosto zavzel sporna stališča. Leta 1998 je na primer v govoru ob podelitvi mirovne nagrade nemškega knjigotrštva kritiziral "instrumentalizacijo Auschwitza". Menil je, da so nemški mediji preveč govorili o nemški sramoti po holokavstu. Njegove pripombe so naletele na ostro kritiko in ogorčenje.
Walser in profesor sodobne nemške književnosti na Univerzi v Wuppertalu Andreas Meier sta februarja 2015 izdala antologijo Unser Auschwitz (Naš Auschwitz), ki naj bi dokumentirala Walserjevo vseživljenjsko razpravo o tej temi. Kritiki so knjigi očitali, da poskuša "rehabilitirati" avtorja.
Walser se je rodil 24. marca 1927 kot sin gostilničarja v Wasserburgu ob Bodenskem jezeru na jugu Nemčije.
