S precej predrznim izračunom je kost za glodanje v javnost nedavno vrgel salzburški gostinec, gastronom in politik Sepp Schellhorn. Po njegovih ocenah za pripravo enega dunajskega zrezka samo stroški osebja znašajo 18 evrov. Še devet evrov je treba odšteti za sestavine. Govora je seveda o telečjem zrezku in ne piščančjem, puranjem ali svinjskem, kar mnoge restavracije prodajajo pod imenom »dunajc«. Posamezno »organsko« jajce po njegovih izračunih stane 1 evro, peteršilj, ki ga porabi za enega »dunajca,« 50 centov, še 1,5 evra stane maslo. Dodal je, da se je cena mesa podvojila, cena običajnega olja za cvrtje potrojila. Skratka, po navedbah Schellhorna gostinec, ki dunajskemu zrezku postavi ceno 28 evrov, zasluži vsega evro na kos.
»Vsepovsod gre samo za to, kaj je ceneje,« je Schellhorn potarnal za avstrijski Kronenzeitung in dodal, da naj potemtakem »gostje na naslednjem pogrebu ali rojstnem dnevu kosijo na bencinski črpalki, če je tam ceneje.«
»Vse je narobe,« pa se je na Schellhornov izračun odzval Mario Pulker, vodja cateringa v avstrijski gospodarski zbornici. Pulker je poudaril, da je seveda veliko odvisno od tega, kakšne sestavine kupiješ. »Kupuješ meso iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske?« se je vprašal Pulker, ki je ocenil še, da je en evro za posamezno jajce pregrešno drag nakup. »Sam za 29 centov kupim jajce iz proste reje, gospodu Schellhornu z veseljem pokažem, kakšen je izračun v gospodarski zbornici.« Pulker je sicer priznal, da so cene poskočile in da imajo gostinci težave. »Podjetje, ki je prej plačevalo 1600 evrov za elektriko, zdaj pa plačuje 9500 evrov, bo zaprlo vrata, kaj naj drugega?« A dunajski zrezek je vseeno lahko cenejši od 28 evrov, meni.
