Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce poziva k izvajanju ukrepov za zmanjšanje tveganja prenosa bolezni na domačo perutnino, pozivu se pridružujeta tudi rejec perutnine Damjan Vogrinec z Destrnika ter Perutninarska zadruga Ptuj.
Kmetija Damjana Vogrinca je poznana po prodaji kokošjih jajc, kjer je reja kokoši tudi temeljna dejavnost. Zaskrbljenost je zato na mestu. »Večji rejci imamo zaščitene živali, tako da je tudi prostor zagrajen in prostoživeče ptice ne morejo do hrane, vode ali nastanitve rejnih živali. Povsem drugače je pri manjših rejcih, ki tovrstnih ograd nimajo tako urejenih oz. niti ne vedo, da morajo kokoši zapreti in onemogočiti stik s prostoživečimi pticami. Posledično se lahko bolezen širi, kar lahko privede tudi do zaustavitve reje in prodaje na sicer urejenih rejah. Zato apeliram manjše rejce, držite se priporočil.«
V Perutninarski zadrugi zaskrbljeni
Pojavi aviarne influence na Ptujskem skrbijo tudi Perutninarsko zadrugo Ptuj. »Na tem območju imamo največjo koncentracijo perutnine, tukaj je lociranih največ perutninskih farm rejcev naše zadruge. Perutnina Ptuj ima tudi na območju UE Ptuj locirane matične jate, valilnico in veliko število rej brojlerskih piščancev.« Liljana Štalcer Zupanič, direktorica zadruge, je ob tem dejala, da rejci dobro poznajo vse potrebne biovarnostne ukrepe kakor tudi vse znake bolezni za zgodnje odkrivanje. »Izrednega pomena pa je, da vsi rejci perutnine, tudi tisti najmanjši, upoštevajo biovarnostne ukrepe, saj je aviarna influenca zelo nalezljiva virusna bolezen in ena najpomembnejših bolezni perutnine in ptic.«
Priporočila državnega središča za nadzor bolezni sicer veljajo za celotno državo. Pomenijo pa, da morajo rejci kokoši onemogočiti dostop prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do krme in vode ter nastanitev za perutnino. Prav tako je priporočljivo omejiti obiske ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina, oziroma je nujno izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok).
Kako prepoznati okužbo v reji
Če rejci opazijo, da se poraba krme in vode zmanjša za več kot petino, če več kot pet odstotkov nižja nesnost traja že več kot dva dni ali če opazijo več kot trikrat povišan dnevni pogin od pričakovanega, naj takoj obvestijo veterinarja, še svetujejo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Pozorni naj bodo tudi na pojav kliničnih znakov, kot so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oz. neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki. Prav tako se lahko pojavijo živčne motnje, tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti, ali pa posmrtne spremembe, ki kažejo na aviarno influenco.«
Z uprave pa nagovarjajo tudi druge prebivalce. »Ker se bolezen lahko prenaša tudi preko kontaminirane obutve in živali, ki pridejo v stik s poginjenimi pticami ali njihovimi izločki, prosimo vse sprehajalce, da se izogibajo vodnim površinam, na katerih so vodne ptice, in jih ne krmijo. V primeru, da opazijo poginjene vodne ptice, pa pokličejo številko 112.«
