Hersh je februarja trdil, da je ameriška mornarica Norveški med Natovo vajo pomagala namestiti eksploziv na plinovode in ga več mesecev zatem daljinsko sprožila. Njegove trditve je takrat podprla tudi Rusija.
Če so prvo tezo, ki je zrasla na zelniku Seymourja Hersha, legendarnega ameriškega novinarja, ki pa je v zadnjih letih zabredel v precej bolj motne vode, hitro secirali ter tudi bolj ali manj ovrgli v krogih poznavalcev pomorskega dogajanja (Hersh je krivca našel v Američanih in Norvežanih), je druga, da za sabotažo stojijo akterji iz Ukrajine, ki sicer niso nujno povezani z ukrajinskimi oblastmi, še v povojih. Za razliko od Hershove zgodbe, ki je polna lahko preverljivih podrobnosti, so nemški preiskovalci, ki so poskrbeli za drugo tezo, z izsledki preiskave zelo skopi. Pod črto, tehtnica se nagiba sem ter tja, še vedno so odprte vse možnosti, krivca pa je še naprej mogoče iskati od Washingtona do Moskve.
Da so se v igro vrnili Rusi, so v teh dneh poskrbeli na Danskem. Kot je namreč danes poročal danski časnik Information, je danska patrulja v bližini sabotiranih plinovodov pred skrivnostnimi eksplozijami septembra lani fotografirala plovilo ruske mornarice, specializirano za podmorniške in podvodne operacije. Časnik navaja, da so rusko ladjo SS-750 fotografirali v Baltskem morju, štiri dni pred še vedno nepojasnjenimi eksplozijami na plinovodu, ki Rusijo povezuje z Nemčijo. Na ladji, ki je po besedah švedskega vojaškega analitika specializirana za podvodne operacije, se nahaja tudi mini podmornica.
"Danska vojska je potrdila, da je bilo 22. septembra 2022 z danskega patruljnega čolna na območju vzhodno od Bornholma posnetih 26 fotografij ruskega plovila," so zapisali pri časniku Information.
Nekdanji danski obveščevalec in analitik Jacob Kaarsbo je za časnik povedal, da prisotnost ladje SS-750 na območju osvetljuje dogajanje v regiji v dneh pred septembrsko sabotažo. "Potrditev je bila še posebej zanimiva, ker vemo, da ta ladja lahko izvede takšno operacijo", je dejal Kaarsbo.
