Medtem ko je Švedska še vedno v čakalnici, njeno sosedo Finsko danes čaka zgodovinski dan. Desetletja nevtralnosti je dokončno presekala ruska invazija na Ukrajino, na podlagi katere so se v državi, ki si z Rusijo deli kar 1300 kilometrov meje, odločili, da je čas za vstop v zvezo Nato.
Z vstopom Finske v Nato se bo dolžina meje, ki si jo zavezništvo deli z Rusijo, podvojila. Iz Moskve so v ponedeljek že sporočili, da bodo na zahodu in severozahodu države okrepili svoje vojaške zmogljivosti. Na drugi strani rusko-finske meje se bodo po vstopu Finske v Nato zagotovo zgodile spremembe, a so bile finske sile že pred tem zgodovinskim trenutkom tesno vpete v zavezništvo. Izvidniška letala ameriških zračnih sil in tudi zračnih sil drugih držav članic so v zadnjem obdobju že redno preletavala finski zračni prostor, kar so potrdili tudi v finskem ministrstvu za obrambo. 24. marca so denimo poveljniki zračnih sil Švedske, Danske, Norveške in Finske podpisali pismo o nameri vzpostavitve enotne nordijske zračne obrambe, namenjene odvračanju vse večje grožnje z ruske strani. Kot je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil poveljnik danskih zračnih sil generalmajor Jan Dam, želijo ugotoviti, ali lahko nadzor zračnega prostora še bolj integrirajo, da bi lahko vsi skupaj uporabljali radarske podatke iz sistemov nadzora v posameznih državah.
Finska vojaška nevtralnost ima korenine v drugi svetovni vojni, ko jim je uspelo preprečiti poskus invazije rdeče armade. Od takrat so s sosedo poskušali vzdrževati prijateljske odnose. Ruska invazija na Ukrajino je stvari znova postavila na glavo, Finci pa so se odločili, da je čas, da varnost poiščejo pod pokroviteljstvom Nata. Podobno preobrazbo je doživela Švedska, ki je za članstvo lani zaprosila skupaj s Finsko, a še vedno čaka na zeleno luč Turčije in Madžarske.
Zgoditi bi se moralo že pred 20 leti
»Ko sva o tej temi spregovorila z mamo, mi je dejala, da bi se 'to moralo uradno zgoditi že pred 20 leti',« nam je suvereno odgovoril Mikko, ki sicer prebiva v mestu Vaasa na zahodu Finske »daleč« od ruske meje. Pojasnil je, da je ta tema pred rusko invazijo na Ukrajino ljudi razdvajala, mnenja so bila zelo različna, a da danes na Finskem obstaja le še manjšina, ki nasprotuje članstvu v Natu. »Ne zdi se sicer, da se s tem situacija pretirano spreminja, saj se je vojaško sodelovanje s članicami Nata začelo že v preteklosti. Prav tako je na Finskem, vsaj pri običajnemu človeku, do neke mere vedno obstajalo zaupanje v vojaško podporo, ki bi jo nudile te države. Zdaj se vse skupaj seveda zdi bolj uradno,« je pojasnil Mikko, ki je poudaril še, da »vsi vedo, da je to povzročil en človek (op.p. ruski predsednik Vladimir Putin) in da je to bilo nujno.« Izpostavil je še, da na Finskem v zadnjem obdobju sicer niso občutili »strahu pred Rusijo,« a da se je sama situacija spremenila do te mere, »da ne vemo več, česa se bo spomnil en norec, ko mu bo dolgčas in ko ga bo preveval najstniški občutek, da so vsi proti njemu.«
