"Vsem se zahvaljujem za zaupanje in podporo. Finska bo močna in sposobna zaveznica, zavezana varnosti zavezništva," je Sauli Niinisto sporočil v izjavi, objavljeni na Twitterju, in dodal, da je njegova država, ki ima z Rusijo 1340 kilometrov dolgo mejo, pripravljena na članstvo. Ob tem je izrazil upanje, da bi v zvezi čim prej pozdravili tudi sosednjo Švedsko.
Na ratifikacijo se je odzvala tudi finska premierka Sanna Marin. "Kot zavezniki bomo dajali in prejemali varnost. Branili bomo drug drugega. Finska zdaj in v prihodnosti stoji ob strani Švedski ter podpira njeno prošnjo," je zapisala na Twitterju.
S turško ratifikacijo pristopnih protokolov je Finska korak bliže članstvu v Natu. A preden bo dejansko postala polnopravna članica severnoatlantskega zavezništva, so potrebni še nekateri formalni postopki, ki bi lahko stekli že prihodnji teden. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko sprejem Finske potrdili na zasedanju zunanjih ministrov Nata, ki se bodo sestali prihodnji torek in sredo v Bruslju, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedalo več diplomatov v Bruslju. Takrat bi pred sedežem Nata v belgijski prestolnici tudi slovesno izobesili finsko zastavo.
Eden od potrebnih korakov pa je tudi ta, da Turčija ameriško zunanje ministrstvo v Washingtonu, ki je depozitar severnoatlantske pogodbe, uradno obvesti o ratifikaciji vstopa Finske. Prvi mož Nata Jens Stoltenberg bo nato Finsko uradno povabil k pristopu severnoatlantski pogodbi. Ko bodo Helsinki to sprejeli in potrebne ratifikacijske listine o pristopu zavezništvu predložili ameriškemu State Departmentu, bo država s tem tudi uradno postala 31. članica zveze. "Pozdravljam glasovanje (...) za dokončanje ratifikacije pristopa Finske. S tem bo celotna Natova družina močnejša in varnejša," je po ratifikaciji vstopa Finske v turškem parlamentu tvitnil Stoltenberg.
Turčija je v četrtek postala zadnja država Nata, ki je ratificirala članstvo Finske v zavezništvu. Pred tem je to ta teden po več preložitvah storil tudi madžarski parlament. Turški zakonodajalci so vstop Finske v zavezništvo podprli soglasno, kar je predsednik Recep Tayyip Erdogan dva tedna prej tudi napovedal.
Švedska na ratifikacijo še čaka
Zunaj Nata pa do nadaljnjega ostaja Švedska, ki je po letih nevtralnosti tako kot Finska zaradi ruske invazije na Ukrajino maja lani zaprosila za članstvo. V Stockholmu še čakajo na zeleno luč tako Budimpešte kot Ankare, ki imata do članstva te nordijske države različne pomisleke. Posebej kritična do vstopa Švedske je Ankara, ki je januarja tudi začasno prekinila pogajanja s Stockholmom, potem ko je na protestu pred turškim veleposlaništvom v švedski prestolnici desničarski skrajnež Rasmus Paludan sežgal izvod Korana. Pogovori so se v začetku tega meseca nato nadaljevali. Turške oblasti so sicer Švedski že pred incidentom s Koranom postavile več pogojev za vstop. Med drugim zahtevajo izročitev članov ali simpatizerjev v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), kot tudi domnevno vpletenih v poskus državnega udara leta 2016. Švedska je doslej izpolnila le nekatere od zahtev, med drugim je v začetku tega meseca vlada predstavila osnutek za zaostritev protiteroristične zakonodaje. Kljub temu Švedska še vedno upa, da se bo do julijskega vrha zveze Nato lahko pridružila zavezništvu. Madžarska naj bi njeno pristopno pogodbo ratificirala do sredine junija, Turčija pa morda po volitvah letos maja.
