Inštitut 8. marec je s podporo 5000 volivk in volivcev v državni zbor vložil predlog sprememb zakonodaje, ki bi vsem osnovnošolskim otrokom omogočila dostop do brezplačnih kosil. Predlog je bil v državni zbor vložen že 10. oktobra, skozi zakonodajno proceduro pa se prebija zelo počasi. Jutri bodo na odboru Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino začeli drugo obravnavo zakona na matičnem delovnem telesu. Kot kaže, ima predlog trenutno večjo podporo pri opoziciji kot v koalicijskih strankah.
Javni posvet o dilemah
Poslanske skupine Gibanja Svoboda, Levice in SD so se namreč odločile, da bodo predlagale sklic javne predstavitve mnenj, na katerega bi se povabilo širok krog zainteresiranih; vse od Inštituta 8. marec, poslancev, vlade, sindikatov, šolskih inšpektorjev, Rdečega križa in Karitasa do Zveze aktivov svetov staršev in drugih. Nika Kovač z Inštituta 8. marec sicer pravi, da predlog za široko javno razpravo pozdravlja. »Podporo za naš predlog sprememb zakonodaje smo dobili v vseh poslanskih skupinah, kjer so nas sprejeli, sprejeli pa so nas vsi razen SDS. Nisem pa si nikoli predstavljala, da bo ravno pri tem zakonu naše delo najtežje,« je povedala za naš medij.
Problem zavržene hrane
Med povabljenimi na javno razpravo je tudi Združenje ravnateljev in ravnateljic, ki ga vodi Gregor Pečan. Ta nam je o zakonu včeraj povedal: »Če bo sprejet zakon, ki bo šolsko prehrano opredelil kot javno službo in bo to postal strošek proračuna, to seveda podpiram, drugače pa je zakon zgrešen. Mi že danes po šolah zavržemo ogromno hrane in menim, da je bomo v primeru, da bodo kosila zastonj, zavrgli še več. Zgolj na naši šoli zavržemo med 50 in 100 kilogrami hrane dnevno. Otroci na šolah niso lačni. Na ministrstvu ocenjujejo, da ima od 25 do 30 odstotkov šol premajhne kuhinjske zmogljivosti, vendar menim, da je ta ocena preskromna in da je takih šol veliko več.«
Pomanjkljiva infrastruktura
Uradna ocena ministrstva za vzgojo in izobraževanje je, da imajo kuhinje vse javne šole, 30 odstotkov šol naj bi imelo premajhne kuhinje, trije odstotki šol naj ne bi imelo primerne opreme za pripravo kosil za učence. Že zdaj za sedem osnovnih šol kosila pripravlja zunanji ponudnik, za dve osnovni šoli pa druga osnovna šola.
Dileme koalicijskih poslancev
Poleg dejstva, da se že zdaj v šolah zavrže veliko hrane in da so šole preslabo opremljene, poslanci koalicije kot težavo pri uvedbi brezplačnih kosil izpostavljajo še dejstvo, da je prehrana v veliki meri že subvencionirana, da so cene kosil tudi za plačnike ugodne (cena šolskega kosila je 2,85 evra), da so šole kadrovsko podhranjene in bi bila dodatna brezplačna kosila za njih dodatna obremenitev. Skrbi jih tudi, kako bo poskrbljeno za vse diete in kako zagotoviti dovolj dolgo prehodno obdobje, da bi šole zmogle zagotoviti kosila za vse.
Zakaj ni raziskave?
A šole morajo obroke, tako plačljive kot neplačljive, zagotavljati že zdaj. »Ob podatku o slabi opremljenosti šol sem bila šokirana. Kaj pa, če bi se že zdaj vsi otroci odločili, da bodo kosilo jedli v šoli?« se upravičeno sprašuje Nika Kovač. V času od oktobra, ko je bil zakon vložen v obravnavo, do zdaj bi ministrstvo z raziskavo že lahko pridobilo podatke o tem, koliko staršev bi dodatno prijavilo svojega otroka na kosilo, če bi le to bilo brezplačno. Nika Kovač nam je povedala, da je bila nad odzivom uradnikov na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zelo razočarana, iz njihovih odgovorov pa naj bi sledilo, da bi tako raziskavo moral opraviti kar Inštitut 8. marec.
Zunanji izvajalci, da ali ne?
Glede pomanjkljive šolske infrastrukture je iz NSi in SDS prišel predlog, da bi se moralo omogočiti zagotavljanje šolske prehrane tudi zunanjim izvajalcem, a v Inštitutu 8. marec temu ostro nasprotujejo. »Smo absolutno proti 'outsourcingu' in v našem predlogu je jasno zapisano, da mora šolska prehrana postati del javne službe.« S Kovačevo se strinja tudi Gregor Pečan, ki meni, da takšen predlog pomeni le še več prelivanja državnega denarja v zasebne žepe.
Počasi, a zanesljivo
Nika Kovač sicer ne skriva razočaranja nad počasnim zakonodajnim postopkom in neodzivnostjo ministrstva, ki bi lahko že zdaj pomagalo tistim socialno najbolj šibkim, ki po spletu okoliščin presegajo cenzus za subvencionirano kosilo. »Glede hitrosti sem razočarana, a zahtevali bomo, da se zakon sprejme in uveljavi še pred začetkom novega šolskega leta,« pravi Kovačeva.
