Od julija lani je svet osrednje evrske denarne ustanove obrestne mere skupno zvišal za tri odstotne točke, kar je rekordna dinamika v zgodovini območja skupne valute. V primeru današnjega dviga za 0,5 odstotne točke bo osrednja obrestna mera s 3,5 odstotka najvišja po oktobru 2008, ko se je začelo vztrajno zniževanje cene denarja v odzivu na izbruh svetovne finančne krize.
Bolj kot današnje zvišanje trge zanimajo signali glede nadaljnjega zaostrovanja denarne politike. Na zadnjih sejah sveta so bile napovedi precej jasne. Analitiki po poročanju tujih tiskovnih agencij pričakujejo burno razpravo, bodo pa posamični dvigi v prihodnjih mesecih po ocenah nižji kot doslej, ko so dosegali 0,5 oz. 0,75 odstotne točke. Napovedi glede skupnega obsega dodatnega zvišanja obrestnih mer se gibljejo nekje od 0,75 do ene odstotne točke.
Kljub umirjanju skupne izmerjene inflacije v zadnjih mesecih varuhe evrske denarne politike skrbi stalna rast osnovne inflacije, torej rasti cen brez energije in hrane. Ta je znak, da se inflacijski pritiski vse bolj utrjujejo po celotnem spektru gospodarstva, kar povečuje nevarnost plačno-inflacijske spirale in dolgotrajne inflacije. Takšen scenarij lahko kontinuirano zniža življenjski standard.
Ker je cenovna stabilnost glavna skrb ECB, bo verjetno ta vidik prevladal, a po drugi strani kljub nekaterim spodbudnim znakom negotovost glede gospodarske dejavnosti ostaja zelo visoka, zato si v Frankfurtu z zaostrovanjem pogojev financiranja ne bodo želeli preveč zavreti gospodarstva. Kako zelo velika tveganja so v svetu, so pokazali tudi zadnji pretresi v finančnem sistemu.
Svet ECB sicer napoveduje, da bo vse nadaljnje korak temeljil na tekočih makroekonomskih podatkih. Najnovejše inflacije glede rasti bruto domačega proizvoda in inflacije bodo znane danes.
