"Rešimo izraelsko demokracijo" in "Ves svet nas opazuje," je pisalo na transparentih, s katerimi je danes ulice Jeruzalema preplavilo več kot 70.000 protestnikov. Shoda se je udeležil tudi nekdanji predsednik vlade in sedanji vodja opozicije Yair Lapid, ki je pred knesetom opozoril, da želi nova vlada Izrael spremeniti v diktaturo. Med protestniki so se znašli tudi pripadniki ultra ortodoksne judovske skupnosti, vojni veterani in predstavniki visokotehnoloških podjetij. Pisana družba je opozarjala, da bo Izrael s tem zakonom odšel po poti, ki so jo v zadnjem desetletju prehodile Madžarska, Poljska in Turčija. Zakon, ki ga sprejema parlament, je namreč sprožil vsesplošne kritike in obtožbe, da bodo zakonodajalci z njim dobili skoraj nenadzorovano oblast.
Izraelski predsednik Isaac Herzog se je v redkem nagovoru narodu v nedeljo zvečer osredotočil prav na reformo in opozoril, da je Izrael "na robu pravnega in družbenega zloma". Vlado je pozval k prekinitvi postopka v parlamentu in naj skuša z opozicijo doseči kompromis.
Vendar pa je parlamentarni odbor za zakonodajo danes v prvi obravnavi že potrdil dve predlagani reformi. Zasedanje odbora se je začelo burno, saj je bilo več opozicijskih poslancev nasilno odstranjenih s seje. Za sprejetje zakona je sicer potrebna potrditev v treh branjih.
Netanjahu in njegovi zavezniki trdijo, da je reforma potrebna za odpravo neravnovesja moči med izvoljenimi poslanci in vrhovnim sodiščem. Cilj je povečati moč poslancev in znatno omejiti možnosti vrhovnega sodišča, da razveljavi zakone in vladne odločitve.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Napad na neodvisnost sodstva
Z reformo želijo vladi zagotoviti dejanski nadzor nad imenovanjem vrhovnih sodnikov. Sedaj jih imenuje odbor, sestavljen iz politikov, sodnikov in članov odvetniške zbornice.
Z navadno večino v knesetu bi tudi omogočili razveljavitev sodb vrhovnega sodišča. Odpravila bi tudi pooblastilo sodišča, da posameznikom s kazensko evidenco prepove opravljanje visokih funkcij.
Kritiki, med njimi predsednica vrhovnega sodišča Esther Hajut, so predlog zakona obsodili kot napad na neodvisnost sodstva in grožnjo demokratičnemu značaju države. Glede na to, da Netanjahuju sodijo v več primerih zaradi korupcije, se kritiki bojijo, da bo zakon omogočil razveljavitev morebitne obsodbe.
Odkar je v začetku januarja minister za pravosodje Jariv Levin napovedal reformo pravosodja, sicer proti njej vsako soboto protestira več deset tisoč ljudi, predvsem v Tel Avivu, pa tudi v Jeruzalemu in Haifi.
Netanjahujeva vlada, ki velja za najbolj desno in versko usmerjeno v zgodovini države, je položaj prevzela decembra lani.
