Igor Mangušev, ki se je lansko poletje na naslovnice svetovnih medijev zavihtel s svojim razvpitim »performansom,« v katerem je na odru opletal z domnevno pravo lobanjo enega od borcev ukrajinskega bataljona Azov, enote, ki se je Mariupolju na jugovzhodu Ukrajine več mesecev uspešno upirala ruski vojski, je bil ustreljen v glavo. Okoliščine dogodka, v katerem je bil ustreljen Mangušev, še niso pojasnjene. Prva poročila kažejo, da je bil tako imenovani »spin doktor« plačancev Wagner žrtev poskusa atentata, po ocenah nekaterih zahodnih analitikov pa bi lahko šlo za opozorilo prvemu možu skupine Wagner Jevgeniju Prigožinu.
V napadu je utrpel hude poškodbe glave, kljub velikim naporom kirurgov pa naj bi bile možnosti, da bi preživel, majhne. Posnetek iz bolnišnice, kjer se bori za življenje, so na družabnem omrežju Telegram objavili njegovi tesni sodelavci. Glede na prva poročila ruskih medijev je bil Mangušev »od blizu« ustreljen s pištolo, a se to ni zgodilo na bojišču, temveč na eni od kontrolnih točk v Lugansku nedaleč od Kadiivke.
Ozadje napada?
Mangušev je v razvpitem posnetku iz lanskega avgusta, kjer je na odru držal lobanjo, dejal, da je Rusija v vojni »z idejo Ukrajine kot protiruske države,« vse, ki tako razmišljajo, pa da je treba »uničiti.« Dodal je, da mu je malo mar za to, koliko ukrajinskih vojakov mora umreti in na kakšen način. Ukrajinske oblasti so se po njegovem nastopu nemudoma pritožile Združenim narodom, saj da gre za nov dokaz ruskih kršitev mednarodnega humanitarnega prava.
Kot je v daljši niti na Twitterju pojasnil britanski zgodovinar, analitik in strokovnjak za Rusijo Mark Galeotti, Mangušev ni navaden ruski vojak, temveč propagandist, tesno povezan s Prigožinom, čeprav se v Ukrajini ni boril v vrstah plačancev Wagner, temveč kot del ene od enot ruske vojske. Po njegovih pojasnilih se že dlje časa domneva, da je ta enota v resnici financirana z zasebnim denarjem, kar pa naj bi kazalo na sprego med zasebnim in državnim v delu ruske vojske. Mangušev je po njegovih navedbah del ruske skrajne desnice, ki je v preteklosti s pomočjo medijev, ki jih obvladuje Prigožin, rad napadal ruske liberalce, vključno z Ljubov Sobol, eno od najtesnejših zaveznic Alekseja Navalnega. Galeotti meni, da se je rusko ministrstvo za obrambo morda zdaj vendarle odločilo, da ima dovolj Prigožinovih napadov, ki vestno kritizira učinkovitost ruske vojske in obenem promovira svoje plačance, v vrstah katerih se borijo številni zaporniki, ki jih je sam nabral po ruskih zaporih. Tako obstaja možnost, da se je v vse skupaj zdaj vpletla še ruska obveščevalna služba FSB. »Tako bi to lahko bilo opozorilo, zgolj odstranitev kmeta s šahovnice, ali pa znak, da Prigožinovi bolj surovi rivali menijo, da je postal dovolj šibek, da lahko ukrepajo.«