Nacionalna konferenca o sladkorni bolezni, ki jo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) leto pripravlja že trinajstič, bo potekala v torek in sredo v Ljubljani, možno jo bo spremljati tudi preko spleta.
Med ključnimi sporočili konference bo dejstvo, da je se število oseb z na novo odkrito sladkorno boleznijo v letu 2021 in 2022 izjemno povečalo, kar opažajo tudi v drugih državah. Lani je zdravila za zniževanje krvnega sladkorja v Sloveniji jemalo nekaj več kot 123.000 oseb, med katerimi jih je na novo prejemalo okoli 13.600. Kot je izpostavila Jelka Zaletel z NIJZ, je bil v primerjavi z minulimi leti ta prirast večji. V preteklih letih je vsako leto zdravila za zniževanje krvnega pritiska prejelo okoli 9000 novih oseb.
Med poudarki konference bo tudi, da so med glavnimi vzroki za hospitalizacijo oseb s sladkorno boleznijo pogoste bolezni srca in ožilja ter da so osebe s še nediagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2 starejše od 55 let in imajo indeks telesne mase v območju debelosti.
Kaj je 'sladkorna'?
Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh oseb s sladkorno boleznijo.
Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je pri tipu 2 sladkorne bolezni posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem na mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje kot npr. inzulin.
Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv za vse nas. Oseba s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in njegove družine. Bolna oseba tako poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob.
"Sladkorna bolezen, kot ena izmed kroničnih bolezni, ni samo problem razvitega sveta, ampak je v vedno večji meri odraz ekonomskih in socialnih determinant zdravja, kot sta revščina in neizobraženost, ter splošnega staranja prebivalstva, zato je za njeno uspešno obvladovanje potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe," še pozivajo na NIJZ.
Sladkorna bolezen traja celo življenje, zdravljenje je kompleksno in zahteva posameznikovo polno sodelovanje, pogosto pa tudi sodelovanje njegovih bližnjih. Edukacija osebe s sladkorno boleznijo je osnovni ukrep, s katerim ga usposabljamo za samostojno vodenje sladkorne bolezni, kar imenujemo opolnomočenje osebe s sladkorno boleznijo za samooskrbo.
