Po oceni stanovanjskih skladov v Sloveniji primanjkuje deset tisoč stanovanjskih enot, ta primanjkljaj pa se z leti še povečuje. Novogradnje so v veliki meri luksuzna stanovanja ali pa so načrtovane tako, da niso uporabne za mlade družine. Marsikomu tako ostane le to, da živi pri starših ali gre v najem in se odpove prihrankom za svoje stanovanje. Marsikje v tujini je najem zanesljiva in stabilna rešitev, saj imajo podjetja, ki oddajajo stanovanja, v lasti cele bloke ali naselja. Pogodbe se sklepajo za deset let in več, morebitno višanje cen pa je natančno opredeljeno. Pri nas pa je najemnik popolnoma prepuščen volji lastnika nepremičnine, ki mu lahko najemnino dvigne kadarkoli ali pa ga celo izseli. Še ena v tujini uveljavljena rešitev so stanovanjske zadruge. A te potrebujejo sistemsko ureditev in podporo politike, česar pri nas ni. Tako kljub velikemu zanimanju in mnogim pobudam ne morejo zaživeti.
Stanovanja za dobro situirane mlade?!
Najzanesljivejši najem mladim omogočajo stanovanjski skladi, ki pa pokrijejo le majhen del potreb. V Ljubljani je tako pred dvema letoma zrasla Stanovanjska skupnost Gerbičeva, kjer je mladim od 18. do 29. leta na voljo 109 bivalnih enot s skupno 171 posteljami. Enote so namenjene eni, dvema oziroma trem osebam. Trenutno so še proste tiste za dve oziroma tri osebe. Opremljene so s posteljo, mini kuhinjo in kopalnico. Iz nekega razloga pa se je arhitektu zazdela dobra ideja na tuš kabino, ki gleda direktno v kuhinjo, vgraditi prozorna steklena vrata. Vse skupaj ni večje od kakih 12 kvadratov, a mesečna najemnina je ugodna, stavba pa moderna in na privlačni lokaciji. Za najemnino 190 eur na mesec s stroški vred tudi kak mlad zaposlen stisne zobe in upa na dobrega sostavnovalca, saj ima tako priložnost tri leta varčevati.
Zanimivo pa so se stanovanjskega problema mladih lotili v Mariboru. Posebej zanje načrtujejo do leta 2024 zgraditi med 60 in 80 stanovanj. A ne bo šlo za neprofitna najemna stanovanja, temveč za stanovanja s tržno najemnino, namenjena »mladim z bolje plačanimi službami, ki pa niso zaposleni za nedoločen čas in zato ne morejo najeti kredita za nakup lastne nepremičnine. Poskrbeti nameravajo torej za tiste mlade, ki želijo bivati v stanovanju višjega standarda in živeti v centru mesta, kjer novih stanovanj zdaj ni. Ne, to ni šala. Gradilo se bo za dobro situirane mlade, ki bi tudi sicer skoraj gotovo lahko prišli do primernega doma.
Stare hiše za mlado prihodnost
Primer dobre prakse pa bi lahko bila slikovita istrska vasica Padna, kjer bodo po zgledu iz Italije mladim poceni ponudili dotrajane stare hiše. Če jih bodo obnovili – po tradicionalnih istrskih metodah – bodo lahko postali njihovi lastniki. Župan piranske občine Đenio Zadković si želi pomladiti zaledne vasi. Sedem hiš v Padni bodo zato na javnem razpisu ponudili mladim do 35 let. Ti jih bodo morali obnoviti s svojim denarjem, obnova pa bo kar zahtevna, saj je od večine hiš ostalo le kamnito okostje z vdrto streho. Izklicna cena bo med 1500 in 3000 evri. S tem bodo mladi pridobili stanovanjsko pravico za 99 let. Po obnovi, in ko bodo tri leta neprekinjeno bivali v njej, pa bodo lahko oddali vlogo za odkup. Razpis bo naklonjen domačinom, saj bo med kriteriji tudi dolžina stalnega bivanja v občini Piran.
V Ajdovščini hiše za 50.000 evrov
Kaj pa če bi lahko kupili montažno hišo za 50.000 evrov? Prav to je cilj Inštituta Back To The Village (BTTV) s projektom Hiše za mlade družine. Preračunali so, da je za ta denar možno postaviti montažno gradnjo velikosti okoli 78 kvadratnih metrov. Njihova ideja so naselja takšnih hiš v občinah, kjer se mladi odseljujejo, zemlje pa je dovolj. Zemljišče naj bi namreč odstopile občine, komunalna infrastruktura pa bi se krila iz evropskih sredstev, državnih razpisov in donacij. Ko so lani predstavili javnosti svojo vizijo, je dvignila nemalo prahu. Mnogi so se spraševali, ali je takšna cena realna, nemalo županov pa je gospoda Roberta z Inštituta BTTV povabilo na sestanek, da jim predstavi svoj projekt. »Slovenijo sem prevozil po dolgem in počez kakšnih 50-krat. Na lastne stroške seveda,« pripoveduje. »Vsi so hoteli vedeti, kako naj bi bil projekt videti, a kaj ko bi bilo treba dati od sebe občinsko zemljo. Tu je marsikateri župan ugotovil, da ne, zemlje za ta namen pa nima.« Ne pa tudi Tadej Beočanin, župan Ajdovščine. Tam so se projekta lotili zelo resno. Primerno zemljišče, ki je tudi komunalno opremljeno, že imajo. Leži v Dobravljah, pet kilometrov od Ajdovščine. Zdaj pridobivajo potrebna dovoljenja, pet hiš pa bodo morda zgradili že letos. V načrtu pa je še eno, večje naselje, za katero še iščejo lokacijo. Zanimanja mladih za hiše je, po pričakovanjih, veliko.
Interesenti kličejo tudi gospoda Roberta, in prav zaradi tega je prosil, naj ne objavimo njegovega priimka, saj mu telefon neprenehoma zvoni. »Direktno name so mladi naslovili že več kot tisoč prošenj,« pravi. Ko bi vsaj bilo toliko zanimanja tudi med župani! »Zdaj pred volitvami bo,« je prepričan Robert. »Zdaj bodo spet imeli vsi polna usta obljub. Potem se bomo verjetno vrnili na staro. Politika me sicer ne zanima, izkušnje z njo pa niso najboljše. Levi bi gradili samo najemna stanovanja, desni pa me sploh popolnoma ignorirajo.«
A če s svojim projektom vsaj nekaj tisočim mladim zgradijo dom in jih zadržijo, da ne pobegnejo v tujino, bodo dosegli svoj cilj. Kmalu naj bi v ljubljanskem nakupovalnem središču postavili vzorčno hiško, da pokažejo, da se da. In ko bodo enkrat svoje lastnike dobile hiše v Ajdovščini, bo, upajmo, še kak župan ponovno razmislil o tem.
