Američani bodo volili člane predstavniškega doma ameriškega kongresa, tretjino senatorjev, člane državnih kongresov, ponekod pa tudi guvernerje. Potekalo bo tudi več referendumov, od tega šest glede pravice do splava. Na t. i. vmesnih volitvah bo najpomembnejša bitka potekala za večino v zveznem kongresu, saj bosta od izida teh volitev odvisni zadnji dve leti mandata demokratskega predsednika Joeja Bidna. Če bo izgubil večino v kongresu, bo njegovo vladanje namreč močno omejeno.
V predstavniškem domu kongresa, ki ga sestavlja 435 članov, imajo demokrati z 220 sedeži trenutno tesno večino. Vendar pa ankete napovedujejo, da bodo republikanci demokratom večino odvzeli. V stočlanskem senatu imajo trenutno s 50 sedeži proti 48 tesno večino republikanci. Vendar pa dva neodvisna senatorja glasujeta skupaj z demokrati, odločilni glas pa jim nato prispeva še podpredsednica ZDA Kamala Harris.
O senatni večini bo sicer na koncu morda odločilo le pet držav, kjer ankete napovedujejo tesen izid. To so Georgia, Pensilvanija, Nevada, Arizona in Ohio. Na volitvah za guvernerje zveznih držav velikih presenečenj ne gre pričakovati. Trenutno imajo v 28 od 50 zveznih držav guvernerje republikanci, v 22 pa demokrati.
Ena glavnih političnih tem
Poleg tega bodo v Kaliforniji, Kentuckyju, Kansasu, Michiganu, Montani in Vermontu potekali referendumi o pravici do splava, potem ko je vrhovno sodišče ZDA poleti ukinilo pravico do splava po vsem ozemlju ZDA in odločitev o tem prepustilo posameznim zveznim državam. Pravica do splava je bila poleg naraščajoče inflacije ena od glavnih političnih tem pred vmesnimi volitvami.
Predčasno je do ponedeljka zvečer svoj glas že oddalo več kot 42 milijonov prebivalcev ZDA, kar je še več kot na predsedniških volitvah pred dvema letoma, je sporočila iniciativa US Elections Project. Prvi izidi volitev bodo predvidoma znani v noči na sredo.
