Novice Svet24

AVP

AVP

Zavod varna pot

Zadnje tedne je Slovenijo pretreslo več tragičnih prometnih nesreč, ki so znova pokazale, kako poceni je lahko človeško življenje. Zdaj se je začel teden, ki poteka v znamenju martinovanja, ko Slovenec vse prerad pogleda v kozarec. Od kozarca do volana, od tam pa do krste, je ob brezumju kratka pot.

V ponedeljek se je začela že druga od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Trajala bo do konca martinovanja, in sicer do nedelje, 13. novembra. Z vseslovensko akcijo Slovenija piha 0,0, ki jo v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, policijo in nevladnimi organizacijami koordinira Agencija za varnost prometa (AVP), želijo ob praznovanju martinovega tudi letos vplivati na zmanjšanje škodljive in tvegane rabe alkohola pri udeležencih v prometu ter opozoriti na druge škodljive učinke alkohola za posameznika in družbo.

Najmanj smrti v času pandemije

Statistika s slovenskih cest, glede na podatke Zavoda Varna pot, sicer kaže, da se je letno število najhujših prometnih nesreč, ki so se končale s smrtjo, od leta 2007 do danes več kot prepolovilo. Če je leta 2007 med 1. januarjem in 1. novembrom v prometnih nesrečah umrlo 252 ljudi, se je to število do leta 2014, ko je v enakem obdobju umrlo 92 ljudi, postopno zmanjševalo. V letih 2015 (106) in 2016 (116) je sicer sledil dvig števila smrtnih žrtev, a se je v zadnjih letih krivulja nekoliko obrnila. Najnižje število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah na slovenskih cestah smo nepresenetljivo zabeležili leta 2020, torej v prvem letu pandemije covida-19, ko je med 1. januarjem in 1. novembrom umrlo 78 ljudi. Lanska bera, ko je do 1. novembra v prometnih nesrečah umrlo 99 ljudi, je bila znova visoka, letos pa smo v enakem obdobju zabeležili 82 smrti. Pri AVP so medtem pojasnili, da v primerjavi z letom 2018 beležijo povečanje »pri številu prometnih nesreč ter številu hudo telesno poškodovanih udeležencih«, zmanjšanje pa beležijo »pri umrlih in lažje telesno poškodovanih udeležencih«. Boljše razmere v prometni varnosti v primerjavi z letom 2021 so po njihovih navedbah predvsem posledica »boljšega stanja v juliju, avgustu in septembru 2022«.

Pri AVP so sicer poudarili, da so njihovi podatki za letos le začasni, neuradni. Med letošnjimi smrtnimi žrtvami na slovenskih cestah je bilo do vključno 1. novembra kar 11 pešcev, 13 kolesarjev in 11 motoristov. V prvih devetih mesecih letos sta bila sicer najpogostejša vzroka prometne nesreče s smrtnim izidom nepravilna smer vožnje in neprilagojena hitrost.

AVP

Alkohol za volanom

Kar zadeva smrtne prometne nesreče, v katerih je povzročitelja poganjal alkohol, v zadnjem obdobju izstopa leto 2016, ko je bilo takih nesreč kar 36. Tudi sicer po podatkih policije približno tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola, kar je nadvse skrb vzbujajoče. Temu pritrjujejo tudi podatki AVP, ki za obdobje od leta 2013 do vključno leta 2021 kažejo, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč povprečno giblje okoli 29 odstotkov. Delež je bil sicer najvišji leta 2020, ki ga je zaznamovala pandemija. Takrat je bil delež kar 37-odstoten. Podatki za letos, ki so trenutno razpoložljivi, kažejo, da je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili pijani vozniki, do 15. oktobra umrlo 17 oseb, pri čemer je bila večina povzročiteljev, ki so vozili pod vplivom alkohola, starejših od 35 let. V enakem obdobju lani jih je v tovrstnih prometnih nesrečah umrlo 29.

Sicer pa je letos v primeru povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom povprečna stopnja alkohola v krvi znašala 1,17 promila, pri čemer je po podatkih AVP vseh pet povzročiteljev z najvišjo stopnjo alkohola v krvi (nad 1,8 promila) tudi umrlo. Tako je umrl 51-letni motorist, ki je imel v krvi 2,01 promila in je bil pozitiven tudi na droge. Umrl je tudi 52-letni voznik e-skiroja z 1,95 promila alkohola v krvi, bil pa je tudi brez zaščitne čelade. Sedeminpetdesetletni voznik osebnega avtomobila je imel v krvi 1,92 promila alkohola, 44-letni motorist pa 1,83 promila. Oba sta v nesreči izgubila življenje. V prometni nesreči je umrl tudi 66-letni voznik osebnega avtomobila, ki je imel v krvi 1,82 promila alkohola.

Letos najslabše na Gorenjskem

Če se je letos največje število prometnih nesreč, pri katerih je povzročitelja poganjal alkohol, zgodilo v osrednjeslovenski regiji, ki ji je sledila podravska, so bile posledice najhujše na Gorenjskem. V tovrstnih nesrečah je namreč v gorenjski regiji letos do 15. oktobra življenje izgubilo šest oseb. Tri osebe so umrle v osrednjeslovenski in savinjski regiji, po dve v koroški in podravski regiji ter ena v obalno-kraški regiji. Kar zadeva število prometnih nesreč na splošno, jih je bilo letos največ v osrednjeslovenski (315), podravski (219) in savinjski regiji (162).

Z vidika števila umrlih na 10 tisoč prebivalcev v smrtnih prometnih nesrečah na splošno, torej ne samo v primerih, ko je bil posredi alkohol, v prvih devetih mesecih letos negativno izstopa primorsko-notranjska regija (0,95 umrlega na 10 tisoč prebivalcev), ki je sicer po številu prebivalcev najmanjša statistična regija v Sloveniji. Tudi tu se je slabo izkazala Gorenjska (0,68), medtem ko je bilo stanje spodbudno v goriški (0,09), osrednjeslovenski (0,09), pomurski (0,17) in zasavski regiji (0,18). Ob tem je treba poudariti, da gre za majhne vzorce, razmerja pa lahko hitro premeša že ena tragedija. Tako smo nekaj smrtnih nesreč zabeležili tudi oktobra, a v to statistiko AVP niso vključene.