Danska agencija za pomorski promet je danes potrdila "nevarno uhajanje plina" v Baltskem morju v bližini trase nesojenega plinovoda Severni tok 2, ki poteka pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale. Kot so pojasnili v agenciji, so uhajanje plina, ki je "nevarno za pomorski promet", zaznali jugovzhodno od danskega otoka Bornholm. "Plovba v radiju pet navtičnih milj od lokacije uhajanja plina je prepovedana," so poudarili.
V družbi North Stream 2 s sedežem v Švici so padec tlaka zabeležili že v noči na ponedeljek, o dogodku pa so seznanili tudi pristojni danski državni organ. "Zelo verjetno je, da je do uhajanja plina prišlo v plinovodu," je dejal tiskovni predstavnik podjetja Ulrich Lissek in pojasnil, da je bil plinovod, ki sicer nikoli ni bil v uporabi, kljub temu pripravljen za tehnično obratovanje in zato tudi napolnjen s plinom.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Projekt plinovoda Severni tok 2, ki je bil zgrajen s ciljem podvojiti zmogljivosti podmorskega uvoza ruskega plina, je uradni Berlin zaradi ruske invazije na Ukrajino ustavil konec letošnjega februarja. Podjetje North Stream 2, zadolženo za ta plinovod, je v začetku marca odpustilo vseh svojih okoli 140 zaposlenih. V konzorciju graditeljev Severnega toka 2 so bili poleg ruskega energetskega velikana Gazprom še Royal Dutch Shell, OMV, Uniper, Wintershall in Engie Energy.
Nemčija, močno odvisna od uvoza ruskih fosilnih goriv, se vse od ustavitve projekta Severnega toka 2 srečuje s pritiski, kako potrebe po energiji nadomestiti z energenti od drugod. Ruski energetski velikan Gazprom je namreč v zadnjih mesecih postopoma zmanjševal količine plina, dobavljenega prek Severnega toka 1, dokler ni konec avgusta povsem ustavil dobavo, za zaplete pa okrivil sankcije Zahoda proti Rusiji. Na drugi strani je Nemčija uradno Moskvo obtožila, da energente uporablja kot orožje sredi napetosti, ki so posledica vojne v Ukrajini.
