Za izglasovanje nezaupnice je bila potrebna podpora 41 poslancev, pobudo pa je vložilo 36 poslancev pod vodstvom največje parlamentarne stranke DPS, ki je štiri mesece staro manjšinsko Abazovićevo vlado doslej podpirala.
Podporo ji je odtegnila, potem ko je Abazović 3. avgusta s patriarhom Srbske pravoslavne cerkve (SPC) Porfirijem podpisal temeljni sporazum vlade s SPC. To naj bi bil po mnenju nekaterih analitikov tudi glavni razlog za to, da je Abazovićeva vlada padla.
Abazović je sicer pred glasovanjem trdil tudi, da za pobudo za njegovo razrešitev in medijskimi napadi nanj stoji gradbeni koncern Bemax, podjetje, za katerega trdi, da se ukvarja s tihotapljenjem cigaret, v preteklosti pa so ga povezovali s stranko Mila Đukanovića.
Pred glasovanjem se je del opozicije poskušal z Abazovićem dogovoriti o rekonstrukciji vlade, po kateri bi vanjo vstopile vse politične stranke v parlamentu, razen tistih, ki so vložile pobudo za nezaupnico. Toda opozicijska Demokratska Črna gora nekdanjega predsednika parlamenta Alekse Bečića, ki ima devet poslancev, tega poziva ni sprejela, njeni predstavniki pa so se izrekli za padec vlade. Po zaslugi njihovih glasov je v manj kot dveh letih po parlamentarnih volitvah, na katerih je opozicija po 30 letih z oblasti odstavila Đukanovića in njegovo DPS, padla že druga črnogorska vlada.
V začetku februarja so zamenjali vlado pod vodstvom Zdravka Krivokapića, ki je bil blizu Srbski pravoslavni cerkvi, Abazovićeva pa je bila izvoljena konec aprila, potem ko ji je v črnogorski skupščini zaupalo 46 od 81 poslancev.
V Abazovićevo vlado so poleg njegovega gibanja URA in prosrbske SNP vstopile še Socialdemokratska stranka SDP in manjšinske stranke Hrvatov, Bošnjakov in Albancev, predstavniki Đukanovićeve DPS pa so jo podprli, a v njej niso sodelovali. Vlada bo sedaj opravljala tekoče posle do imenovanja nove, oziroma do novih parlamentarnih volitev.
