V 84. letu starosti je umrla nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, je danes sporočila njena družina. Albrightova, ki je umrla za rakom, je bila prva ženska na tem položaju v ameriški vladi in ena najvplivnejših državnic svoje generacije.
Albrightova je bila vodja ameriške diplomacije med letoma 1997 in 2001 v administraciji demokratskega predsednika Billa Clintona.
Umrla je obkrožena z družino in prijatelji, je sporočila njena družina, ki jo je opisala kot "ljubečo mater, babico, sestro in prijateljico" ter "neutrudno zagovornico demokracije in človekovih pravic", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ljubila broške
Albrightova se je rodila 15. maja 1937 v Pragi kot Marie Jana (imenovana Madlenka) Korbelova. Njen oče, češki diplomat Josef Korbel, je leta 1948 z družino pobegnil pred komunizmom v ZDA.
Po srednji šoli ji je štipendija omogočila študij političnih ved na zasebni ženski univerzi Wellesley v Massachusettsu. Študij je nadaljevala na univerzah Georgetown in Columbia. Konec šestdesetih let se je z družino preselila v Washington, kjer se je prvič neposredno vključila v politiko.
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton je Albrightovi leta 1993 ponudil mesto veleposlanice pri Združenih narodih. Po zmagi v drugem mandatu pa jo je leta 1997 imenoval za državno sekretarko. Po soglasni podpori v senatu je Albrightova postala 64. oseba in prva ženska na tem položaju.
V času svojega mandata se je Albrightova zavzemala za večji vpliv zveze Nato, si prizadevala za posredovanje zavezništva na Balkanu, da bi ustavili genocid in etnično čiščenje, si prizadevala za zmanjšanje širjenja jedrskega orožja ter se zavzemala za človekove pravice in demokracijo po vsem svetu.
"Včasih je bil edini način, da je ženska lahko zares izrazila svoje zunanjepolitično mnenje, ta, da se je poročila z diplomatom in nato polila čaj v naročje žaljivega veleposlanika," je nekoč dejala Albrightova. "Danes so ženske vključene v vse vidike svetovnih zadev," je dejala.
Albrightova je med drugim slovela tudi po svoji ljubezni do brošk, s katerimi je ves čas svoje diplomatske in politične kariere krasila svoje kostime.
Po odhodu s položaja je še naprej vodila ustanove, javno nastopala in politično zagovarjala svoje interese. Leta 2018 je izdala knjigo Fašizem: opozorilo, v kateri je opozorila na naraščanje avtoritarizma po svetu.