Okrajno sodišče v Ljubljani je ugodilo zahtevi za sodno varstvo in ustavilo postopek proti protestnici, ki jo je policija kaznovala, ker je v znak protesta z vozilom hupala v bližini vladne stavbe in državnega zbora, poroča Večer.
Sodišče je opozorilo, da gre za situacijo, ki je po intenzivnosti in jakosti primerljiva s poročnim slavjem, ki pa nikoli ni sankcionirano. »Sodišče je pri odločitvi upoštevalo, da sta pravica do svobode izražanja in svoboda zbiranja ter združevanja temeljni ustavni pravici, ki jih je mogoče izraziti tudi s trobljenjem v avtomobilu,« so v Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD) zapisali na Twitterju.
Na PMVD se je do včerajšnjega dne obrnilo že 1307 posameznikov. Nudili so jim ali pravni nasvet ali pomagali vložiti pravno sredstvo. Pravna pomoč se je nanašala predvsem na pravico do zbiranja, ukrepe za preprečevanje epidemije covid-19 ali na uresničevanje ostalih človekovih pravic, odgovarjajo.
V največ primerih se posameznikom očita prekršek po 39. členu Zakona o nalezljivih boleznih. V praksi to pomeni, da se jim očita neupoštevanje odloka, ki je bil sprejet na podlagi tega člena, denimo za primere prekoračitve policijske ure, udeležbe na shodu kljub prepovedi zbiranja, prehajanje med občinami ipd. Na odločitev sodišča čakajo še v več kot 100 prekrškovnih primerih, glede katerih so vložili pravno varstvo.
Branje ustave ni bil prekršek
Večer spominja še na primer, ki je prav tako odmeval v javnosti. Sodišče je namreč oktobra lani ugodilo zahtevi za sodno varstvo zaradi kazni, ki jo je policija izrekla igralcu Andreju Rozmanu - Rozi. Policisti so ga junija 2020 oglobili med protestom na Trgu republike v Ljubljani, ki se ga je udeležilo nekaj deset intelektualcev. Na trgu so sedeli in glasno brali ustavo. Policija jih je želela odstraniti, a vsi protestniki niso želeli izpolniti njihovega ukaza, saj so bili prepričani, da je njihovo početje povsem zakonito. Rozmanu je bila izrečena globa v višini 333,83 evra zaradi »neupoštevanja zakonitega ukrepa uradne osebe«. Sodišče je na koncu ugotovilo, da je šlo za prekršek neznatnega pomena in je postopek ustavilo.
Prepričani so, da bodo padle tudi tožbe proti Jenullu
V PMVD so prepričani, da bodo uspešni tudi v tožbah, ki jih proti vidnejšemu protestniku Jaši Jenullu na zahtevo ministrstva za notranje zadeve vlaga državno odvetništvo. To z več tožbami od njega zahteva več kot 50 tisoč evrov. »Menimo, da so tožbeni zahtevki v celoti neutemeljeni in jih bo sodišče zavrnilo. S tožbami poskuša oblast omejevati javno udejstvovanje, na kar kaže tudi številčnost zahtevkov in grožnja z visokimi finančnimi posledicami za posameznika,« so zapisali v odgovoru na vprašanje Večera. Poleg tega pa poudarjajo, da tožbe predstavljajo nedopusten poseg v z ustavo zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja, do javnih zborovanj in do svobode izražanja.
Od Jenulla terjajo povrnitev stroškov policijskega varovanja na neprijavljenih shodih. Državno odvetništvo je namreč po navodilu vlade proti Jenullu vložilo dve tožbi. Prvo je prejel januarja zaradi plačila 2255 evrov stroškov policijskega varovanja, ki naj bi nastali zaradi njegove domnevne kršitve dolžnosti prijave shoda in pridobitve dovoljenja za shod na petek, 2. oktobra 2020. Marca pa je prejel še tožbo glede shoda na dan 4. september 2020 – v tem primeru so stroške policijskega varovanja ocenili na 3778 evrov.
Najvišjo globo je dobil za branje ustave
Tretji shod, za katerega mu skušajo naprtiti stroške varovanja, se je zgodil 19. junija 2020. Zanj so mu poslali položnico v višini 34.340 evrov, če je ne plača, mu grozijo s tožbo. Gre za isti shod, za katerega je bil oglobljen tudi Rozman – na njem pa je nekaj deset protestnikov v znak protesta proti omejevanju svobode izražanja in mirnega zbiranja bralo ustavo. Policija se je odzvala s silo in protestnike, ki trga niso zapustili sami, odstranila.
»S tožbami poskuša oblast omejevati javno udejstvovanje, na kar kaže tudi številčnost zahtevkov in grožnja z visokimi finančnimi posledicami za posameznika. Takšne tožbe predstavljajo nedopusten poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj (42. člen Ustave) in v pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave),« pravijo v PMVD.
