Ruski oligarhi medtem izgubljajo milijone, nekateri celo milijarde, sankcije, uperjene proti ruskim bankam, pa močno čutijo tudi navadni državljani.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je medtem danes za državne medije izjavil, da se beloruske sile pri invaziji na Ukrajino ne bodo pridružile ruskim. Tesni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina je dodal še, da beloruske sile pri invaziji niso sodelovale in da Rusi tega od njih niso zahtevali.
Po poročanju nekaterih zahodnih medijev naj bi bil ruski predsednik Vladimir Putin vse bolj nezadovoljen nad napredkom ruske vojske v Ukrajini, pri čemer naj bi svojo jezo uperil tudi v člane notranjega kroga svojega režima. Ameriški obveščevalci so že izrazili bojazen, da se bo Putinova nejevolja odrazila tudi v resnejšem stopnjevanju vojne. Po poročanju televizijske mreže NBC, ki se opira na poročilo zahodnih obveščevalnih služb, slednje sicer niso mnenja, da je Putin povsem poblaznel, a naj bi bil zaradi jeze ob vojaških neuspehih in odzivu na invazijo po vsem svetu »nenavadno grob« do ljudi, ki so mu blizu. Ameriški senator in predsednik odbora ameriškega senata za obveščevalne dejavnosti Mark Warner je denimo dejal, da se Putin počuti vse bolj stisnjenega v kot. »Osamil se je. Ni ga bilo veliko v Kremlju […] vse manj ima povratnih informacij, te pa so od njegovih klečeplaznikov,« je dejal Warner.
Niso vedeli za načrt
V ozadju se je na drugi strani v javno proti vojni izreklo vse več poslancev ruske dume in oligarhov. Poslanec Komunistične partije Ruske federacije Vjačeslav Markhajev je denimo v nedeljo v dolgem zapisu na Facebooku vojno obsodil in dejal, da so bili »resnični načrti« med priznanjem separatističnih regij Doneck in Lugansk kot neodvisni ljudski republiki pred poslanci »skriti.« Pojasnil je, da je zelo žalostno gledati, kaj se dogaja v Ukrajini, in da ga to boli v dno duše. Po njegovih navedbah so bili ob priznanju neodvisnosti republik mnenja, da bo to prispevalo k nadaljnjim pogajanjem in iskanju kompromisov, a sta bili »na mojo veliko žalost v ozadju celotne kampanje za priznanje Donecka in Luganska povsem drugačni ideja in načrt, kar je bilo sprva skrito, posledično pa smo v situaciji obsežnega spora in vojne med dvema državama.« Vojno in rusko »radikalno nacionalistično gibanje« je obsodil, in to ne kot »tuji opazovalec,« temveč kot »neposredni udeleženec« v teh dogodkih. Obenem je Zahod obsodil »nepravične strategije,« dvojnih meril v politiki in spodbujanja lastnih interesov s pomočjo spremembe zakonitih oblasti v drugih državah, vse to pod »pretvezo varovanja demokracije.« Je pa Markhajev priznal, da je krivda na obeh straneh, ki nista uspeli najti »pravih besed in prave rešitve.« Izrazil je še prepričanje, da bo na podlagi trenutnega stanja med Rusijo in Ukrajino profitirala le neka »tretja stran.« »Vsak narod, vsak narod bi moral imeti pravico do samoodločanja, svobodo do lastne odločitve,« je zaključil.
Markhajev je sicer že tretji poslanec ruske dume, ki je izrazil pomisleke glede dogajanja v Ukrajini in vojno obsodil. »Šok« nad »nepričakovano obsežno vojaško operacijo« je izrazil poslanec Komunistične partije Ruske federacije Oleg Smolin, ki se je ob tem vprašal, koliko desetletij bo potrebnih za obnovitev »prijateljskih odnosov med obema narodoma.« Že pred dnevi se je na Twitterju oglasil poslanec Mikhail Matveev, ki je dejal, da je ob priznanju republik »glasoval za mir, ne za vojno. Želel sem, da Rusija postane ščit pred Donbasom, da ga ne bodo bombardirali, ne pa, da bo bombardiran Kijev.« Tvit je pozneje izbrisal.
Spregovorila oligarha
Zoper vojno sta spregovorila tudi dva od najmočnejših ruskih oligarhov, milijarder in dolgoletni Putinov zaveznik Oleg Deripaska ter v Ukrajini rojen bančnik in milijarder Mihail Fridman. Deripaska je v nedeljo izjavil, da se morajo »pogajanja začeti takoj, ko bo to mogoče,« in da je zelo pomembno, da pride do miru, Friedman pa je v pismu svojim zaposlenim vojno označil za »tragedijo« ter pozval k čim prejšnji ustavitvi bojev. Njuni izjavi sta sicer med rusko elito, ki je za svoje bogastvo močno odvisna od Kremlja, redkost. Fridman in še eden od ruskih oligarhov, milijarder in Putinov tesni zaveznik Petr Aven, ki so ju včeraj doletele sankcije Evropske unije, sta sicer oba dejala, da so sankcije zoper posameznike »neupravičene in neosnovane.«
Fridman je danes znova obsodil vojno v Ukrajini, državi, v kateri je odraščal. Dejal je, da več ne more storiti, da ne more reči Putinu, naj se ustavi, saj da bi s tem ogrozil življenja svojih zaposlenih. "Mislim na državo, a mislim tudi na ljudi, ki so pri nas zaposleni," je dejal.
