Voditelji so se po potrditvi kompromisa vrnili k razpravi o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov. Dogovor glede svežnja je sicer veljal za pogoj za dogovor o podnebnem cilju. Danes bodo voditelji po napovedih obravnavali še stanje v pogajanjih o odnosih z Združenim kraljestvom po brexitu, odnose z ZDA, vprašanje sankcij proti Turčiji in redno podaljšanje sankcij proti Rusiji, sprejeli pa so tudi že sklepe o usklajevanju glede covida.
Dogovor o svežnju je po Twitterju naznanil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Sedaj lahko začnemo z izvajanjem in obnavljanjem naših gospodarstev," je izpostavil. Kompromis, pri katerem je igrala ključno vlogo Nemčija, so opredelili v sklepih vrha, ki so jih pravkar sprejeli.
V sklepih so zapisali, da bo uporaba mehanizma pogojevanja, ki ga predvideva sporna uredba za zaščito proračuna unije, objektivna, pravična in nepristranska, da bo temeljila na dejstvih, da bo zagotavljala enako obravnavo vseh članic in da bo upoštevala nacionalne identitete članic.
Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU. Nikakršnih sankcij torej ne bo, dokler ne bo znana odločitev sodišča.
Sklepi prav tako vključujejo zasilno zavoro - da lahko članica v primeru predloga za zamrznitev oziroma neizplačilo sredstev zaradi nespoštovanja vladavine prava zadevo predloži v razpravo Evropskemu svetu, ki si bo prizadeval za oblikovanje skupnega stališča o tem.
Poleg tega bo pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava veljalo le za sveženj v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.
