Gre za prvi odkriti primer APK v Nemčiji pri divjem prašiču. Od prvih pojavov APK na zahodu Poljske je Nemčija vzdolž meje že povečala nadzor ter začela graditi ograjo, ki bi preprečevala prehode divjih prašičev iz Poljske v Nemčijo, prav tako so na tem območju intenzivirali odstrel divjih prašičev. Kot je znano, se bolezen na domače prašiče najbolj prenaša prek divjega prašiča, zato je treba preprečiti možen stik, pa tudi prek človeka, ki lahko virus svoji živali prenese z uvoženimi mesnimi izdelki. Kitajska je preventivno že prepovedala uvoz svinjine iz Nemčije, kar pomeni velik udarec nemškim proizvajalcem, ki so s prepovedjo izgubili največji izvozni trg zunaj EU.
Nenevarna za ljudi, usodna za prašiče
Ni pa novica o nemškem odkritju okužene živali s to nevarno boleznijo, ki sicer ni nevarna za ljudi, je pa skoraj vedno usodna za prašiče, saj proti bolezni ni cepiva ali zdravila, nič posebnega. APK je namreč že nekaj časa spet prisotna v Evropi, predvsem v njenem vzhodnem delu, a se o tem ne govori veliko.
Povsem v senci pandemije covida-19 in tako rekoč mimo pozornosti javnosti je na primer Srbija v začetku julija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih APK pri domačih prašičih. Takrat so v Srbiji uvedli ukrepe za nadzor in izkoreninjenje bolezni. APK se je pojavila v treh dvoriščnih rejah prašičev v okrožju Pirotski, na meji z Bolgarijo, kjer je bilo skupno ugotovljenih 12 okuženih prašičev, prisotnost za prašiče smrtonosnega virusa pa je potrdil tudi Nacionalni referenčni laboratorij za APK, ki deluje pri inštitutu za veterinarsko medicino Srbije v Beogradu. Okužene domače prašiče so v Srbiji prvič odkrili julija lani, letos pa še divje prašiče, in sicer vse ob meji z Bolgarijo.
Najbolj ogroženi divji prašiči
Vzemimo pod drobnogled poročila o boleznih živali za obdobje med letošnjim 22. avgustom in 4. septembrom, torej še pred pojavom okužbe v Nemčiji, ki jih redno objavlja tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Če primerjamo obe tabeli, ugotovimo, da je primerov okuženih divjih prašičev bistveno več kot domačih, kar pomeni, da pristojni za zdaj uspešno preprečujejo prenos okužbe z divjih na domače živali. Lani je bilo v Evropi skupaj odkritih 6436 okuženih divjih prašičev, letos pa je to število že naraslo na 8342. Med rizičnimi državami z boleznijo APK daleč prednjačita Poljska in Madžarska, sledi jima Romunija. Gre torej za države s tudi sicer številčno populacijo teh živali. Letos je opazen dvig okužb tudi v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem.
Poglejmo si še številke okuženih domačih prašičev: teh je bilo lani 1912, letos pa je bolezni med domačimi prašiči očitno manj, saj je doslej zabeleženih 752 primerov. Pri tem je daleč največja neslavna rekorderka Romunija, ki se ji je letos precej približala Poljska, saj je od lani do letos, pa čeprav še nismo pri koncu leta, okužbo z APK pri domačih prašičih kar podvojila.
Slovenija za zdaj brez prašičje gripe
Kot je razvidno iz podatkov, Slovenije na teh seznamih ni. Za zdaj. Strokovnjaki so si zato enotni, da je treba narediti vse, kar se da, da virus ne preskoči z divjega na domačega prašiča in da smo kar najbolj dosledni pri preventivi. V preventivne akcije pri nas je vključenih več strokovnjakov: od lovcev, veterinarjev, veterinarskih inšpektorjev, kmetijskih svetovalcev do strokovnjakov na upravi za varno hrano. Lovci opazujejo divje prašiče, njihovo gibanje po ozemlju in vedenje, posebno pozorni so na poginule primerke. »Čeprav APK ni za človeka nevarna bolezen, bi njen izbruh pomenil ogromno ekonomsko škodo. Virus bi lahko povzročil celo izumrtje divjega prašiča. Tudi če na farmi s potrjeno APK vsi prašiči še ne bi poginili, bi jih bilo v skladu s predpisi treba usmrtiti. Virus APK povzroča torej masovne pogine prašičev, gospodarske izgube kmetij in predelovalne industrije. Za Slovenijo, ki je s svinjino že tako zgolj 30 odstotkov samooskrbna, bi to pomenilo pravo katastrofo,« pravi prvi mož ptujskih kmetijskih svetovalcev Peter Pribožič, ki se obenem zaveda, da ni vprašanje, ali se bo APK pojavila tudi v Sloveniji, ampak kdaj. »Ker še vedno spadamo med države z ugodnim zdravstvenim stanjem prašičev, se moramo potruditi, da to stanje obdržimo in tako ohranimo proizvodnjo kakovostnega domačega mesa prašičev s čim manj izgubami.«
