Ulični nastopači bodo lahko nastopali le na točno določenih točkah po središču Ljubljane, ki so jih mestni svetniki zarisali na zemljevidu, in ne na širšem območju ulice ali trga. Pa še to ob točno določenem urniku. V nasprotnem primeru sledi globa: 150 evrov oziroma 1000 evrov, če bo prekršek storila pravna oseba.
Ulični nastopi bodo »petnajst dni od objave sprememb odloka v uradnem listu« dovoljeni na ploščadi pri Figovcu, v Parku slovenske reformacije, v Miklošičevem parku, na Nazorjevi ulici, v podhodu pri Moderni galeriji, v parku Zvezda, na Dvornem trgu, Šuštarskem mostu, na Bregu pri Hribarjevem spomeniku, Gornjem trgu pri vodnjaku, na Gallusovem nabrežju, Hradetskega mostu, Špici, Trgu francoske revolucije, Trubarjevi cesti, Mesarskem mostu, Prekmurskem trgu, Čopovi ulici in na Prešernovem trgu.
Razen ob nedeljah in praznikih in drugo
»Da zaradi 'zasičenja in prekrivanja' nastopajočih težijo ljudem, ki izvajajo glasbo v živo, medtem ko eklatantno kršitev podjetij v centru glede glasnosti ignorirajo, na kar pri Društvu za ENO glasbo opozarjajo že leta, je pa preprosto hinavščina.« - Naš sogovornik, ki želi ostati anonimen.
Igrati pa ne bodo smeli na celotnem območju ulice ali parka, saj so občinski veljaki za ta namen določili točno določena mesta. Na Trubarjevi cesti je na primer mikrolokacija določena v križišču z Malo ulico, na Prešernovem trgu ob Tromostovju, na Čopovi ulici ob maketi Ljubljane in tako naprej. Nastopi bodo od 1. maja do 30. septembra in od 1. do 31. decembra dovoljeni od ponedeljka do petka od 16. do 18. ure in od 20. do 22. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, od 16. do 18. ure in od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 14. ure. Od 1. oktobra do 30. aprila, z izjemo decembra, bodo muzikantje na ulici lahko igrali od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure, medtem ko bodo ob nedeljah in praznikih lahko nastopali od 10. do 14. ure.
Dobrodošli, ampak ne se tepsti!
»Na mestnih ulicah se vsakodnevno zgodi več spontanih uličnih nastopov domačih in tujih umetnikov, kar je za popestritev dogajanja dobrodošlo, dokler ne pride do zasičenja in prekrivanj nastopajočih. Še večji problem pa predstavljajo določeni posamezniki, ki si dobesedno lastijo določene dele javnega prostora in so do ostalih, ki bi želeli za kratek čas nastopiti na isti lokaciji, nasilni, prihaja tudi do fizičnih obračunavanj, kar nedvomno slabša podobo prostora in daje slab zgled. Ti posamezniki tudi motijo neposredne sosede, prebivalce, publiko in ostale uporabnike javnih prostorov,« med drugim beremo v obrazložitvah sprememb odloka.
»Več kot dveh ur ne rabiš«
Kantavtor mlajše generacije, s katerim smo se pogovarjali na to temo, ni pesimist: »Časovne omejitve so smiselne, več kot dveh ur ne rabiš. Na istem 'placu' je pa načeloma vljudno se prestaviti prej, če kdo drug čaka isti 'spot'. Ne me poimensko navajati, igram, kadar je prepovedano, tako da, hvala lepa, reklame ne rabim.« Po mnenju našega sogovornika so lokacijske omejitve manj smiselne: »Načeloma tudi glasbenikom samim ni v interesu, da stojijo eden poleg drugega tako, da se jih ne sliši. Če se prekrivajo, si med seboj jemljejo publiko in si kvarijo zvočno sliko. Kdor tega ne upošteva, tudi zares ni uspešen in ni dolgo ulični glasbenik.«
Srž problema in še druge zgodbe
»Za reševanje kakofonije pa dajejo obliž na odprti zlom. Vsak lokal in vsaka trgovina v centru ima zvočnike na ulici. Da zaradi 'zasičenja in prekrivanja' nastopajočih težijo ljudem, ki izvajajo glasbo v živo, medtem ko eklatantno kršitev podjetij v centru glede glasnosti ignorirajo, na kar pri Društvu za ENO glasbo opozarjajo že leta, je pa preprosto hinavščina,« še poudarja naš sogovornik. Podrobnosti: http://www.enoglasba.info/. In še: »Argument, da gre za omejevanje glasnosti, ne pije vode, ker odlok ne omejuje glasnosti. Sicer pa s prepovedjo ozvočenja vnaprej prepoveš sto žanrov. Pa zanimivo je, da večina teh žanrov izvira iz črnske glasbe, tako da gre zraven še gladko za institucionalni rasizem.« To pa je neka že povsem druga zgodba.
