Pred današnjim tretjim branjem novele zakona o trgovini, ki bi z nekaj izjemami poskrbela za zaprtje trgovin ob nedeljah, smo prejeli pismo bralke, sicer zaposlene v trgovini z oblačili v enem od ljubljanskih nakupovalnih centrov. O predlogu zakona, ki ga v državnem zboru odkrito podpirajo le poslanci Levice, bodo parlamentarci predvidoma odločali v torek. Pismo bralke prenašamo v celoti.
Cenjeni,
ob poročanju v medijih in predvsem izjavah iz vrst Trgovinske zbornice Slovenije pred glasovanjem o predlogu zaprtja trgovin ob nedeljah se kot prodajalka z večletnimi izkušnjami v tem poklicu čutim dolžna odzvati na polresnice in pavšalne zaključke predstavnikov interesov kapitala.
Naj sprva rečem, da osebno ne poznam niti enega kolega ali kolegice, ki si želi, da predlog pade. Rezultati ankete sindikata, kjer je 98 odstotkov zaposlenih podprlo zaprtje trgovin v nedeljo, 95 odstotkov pa jih je dejalo, da je pripravljeno sprejeti tudi nižja izplačila za en prost dan, me tako ne preseneča. V nasprotju s splošno sprejeto tezo, da bi zaprtje ob nedeljah tistim, ki delajo prek študentske napotnice, odvzelo možnost zaslužka, lahko potrdim, da predlog zaprtja uživa podporo tudi med njimi. Tako ali tako pa praviloma študentje nikoli ne delajo sami, tako da nedeljsko delo zahteva prisotnost redno zaposlenih. Še več, zaradi nižjega povprečnega prometa ob sedemdnevnem delovniku smo večkrat prisiljeni študente poslati domov še pred koncem izmene. Prodajalci in prodajalke imajo že tako ali tako neprijazen delovni čas in delamo šest dni v tednu, zaradi delovnih nedelj pa se zgodi tudi, da smo primorani delati sedem, osem ali devet dni zapored. Zgodnji odpiralni in pozni zapiralni čas pa seveda pomenita tudi, da delamo tako v dopoldanskih kot popoldanskih urah. To seveda sprejmemo, saj je pač narava posla takšna, kot je, čeprav ta predstavlja mnoge zagate za starše. Ne pristajamo pa na delovne nedelje, ki služijo le veletrgovcem. Ne nazadnje bi odpravo nedeljskega dela najraje videli tudi lastniki naše trgovine, ki pa so v nezavidnem položaju, saj jih k delovnim nedeljam zavezuje najemna pogodba.
Številke ne lažejo in pričajo o tem, da je celotedenski promet celo upadel od ponovnega odprtja ob nedeljah. Upam si trditi, da so nedeljski nakupovalci v veliki meri nakupovalci zgolj v imenu. Praviloma gre za iste obraze, ki jih videvam že med tednom, statistika, ki beleži nakupe v odnosu na število obiskovalcev, pa potrjuje, da je nedeljski obisk za številne samo sprehod, saj svoje nakupovalne »obveznosti« lahko tako ali tako odložijo vedno na naslednji dan. Spominjam se nedavne izjave ene od strank, ki je v nedeljo med brskanjem po trgovini dejala, da »samo gleda«, češ da »nedelja ni pravi dan za nakupovanje«.
Izjave posameznih potrošnikov za televizijske kamere o tem, kako jim je nedelja edini dan, ko utegnejo hoditi po nakupih, preprosto ne kupim. Določeni centri v Ljubljani obratujejo tako rekoč 14 ur dnevno. Ne nazadnje smo še nekaj mesecev nazaj živeli in preživeli brez nedelj v »šoping centrih«, ljudje pa so po nakupih pač šli med ponedeljkom in soboto. Kako pa imajo čas za opravke po poštah, bankah in raznih uradih, čeprav večina teh zapre vrata že ob petkih? Pa saj nismo zdravniki. O tem, kdaj boš potreboval bolnišnično oskrbo, ne moremo odločati, o tem, kdaj bomo šli po nakupih, pa nedvomno lahko.
Saj vem, kaj boste rekli; bodite veseli, saj ste še dodatno plačani za delo ob nedeljah. Ja, res je. A ta znesek je absolutno prenizek, da bi ga menjali za edini prost dan v tednu. Zaradi tega bonusa pa je na izgubi še delodajalec, ki – kot smo že ugotovili – si sam sploh ne more obetati dodatnega zaslužka, celo nasprotno. Številni izmed prodajalcev in prodajalk so delali tudi v času karantene in se vsakodnevno odpravljali na delo, ko denimo ni deloval niti javni promet. Naša narava dela, kjer smo vsakodnevno v stiku z več deset ali sto strankami, pa pomeni, da smo redno izpostavljeni nevarnostim okužbe. Če lahko pohvalimo stranke, kar zadeva nošenje mask, pa tega vsekakor ne moremo reči glede razkuževanja in spoštovanja maksimalnega števila oseb ter držanja ustrezne socialne distance v prostoru. Na eni strani šef NIJZ Milan Krek govori o potrebi zamejevanja prenosov tudi z zaprtjem ob nedeljah, na drugi strani pa se vlada in parlamentarne stranke ne upajo postaviti po robu lobijem in delujejo v nasprotju z lastnimi obljubami proti glasu ljudstva, ki je svojo voljo ne nazadnje že izrazilo na referendumu.
