Pisalo se je leto 2016, ko je takratna vlada že liberalizirala cene neosvinčenega 98-oktanskega bencina in kurilnega olja, sledila je liberalizacija cen na bencinskih servisih ob avtocestah, zdaj pa je to storila še za cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva izven avtocest.
Zakaj takšna odločitev
Slovenija je bila doslej znotraj EU unikum z državno (delno) reguliranimi cenami naftnih derivatov. Ostale države članice EU namreč že imajo vzpostavljen sistem prostega oblikovanja cen, na svetu pa je poleg Slovenije le 21 držav z reguliranimi cenami naftnih derivatov, med njimi na primer Alžirija, Azerbajdžan, Belorusija, Bolivija, Kostarika, Egipt, Fidži, Gana, Kuvajt … Prosto oblikovanje cen naftnih derivatov pa so nam ne nazadnje narekovale tudi usmeritve Evropske unije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Se lahko cena naftnih derivatov dvigne?
Trije slovenski ekonomisti, Aljoša Feldin, Igor Masten in Sašo Polanec, so pripravili študijo, ki v celoti zavrača trditev, da bi se cene po popolni deregulaciji znatno zvišale ali posledično celo povzročile manjšo porabo s strani potrošnikov in manjše prilive v državni proračun. Raziskave kažejo, da bi se zgodilo ravno nasprotno. Popolna deregulacija trga pogonskih goriv bi namreč dolgoročno povečala prodajo in priliv pobranih dajatev, kar kažejo tudi izkušnje drugih držav, kjer je vstop neodvisnih ponudnikov na trg privedel do znižanja cen.
Sproščen trg naftnih derivatov pa bo, tako menijo strokovnjaki, omogočil tudi vstop novih ponudnikov na slovenski trg. Ob vzpostavitvi učinkovitega sistema nadzora, ki bo trem največjim naftnim trgovcem v Sloveniji onemogočil, da bi izkoristili prevladujoči položaj in bi prišlo do predatorske cenovne politike, bo tako okolje pripravljeno za nove ponudnike in s tem tudi večjo konkurenco med njimi.
Ravno to je storila tudi vlada, ki je na seji v sredo ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naložila, naj na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje teh cen in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke ministrstvu za finance. Kot so dodali v vladnem uradu za komuniciranje, bi lahko vlada v utemeljenih primerih uporabila tudi ukrep kontrole cen, kot predvideva zakon.
Primerjava s sosednjimi državami
Kot je še razvidno iz študij, bo liberalizacija trga naftnih derivatov omogočila hitrejše cenovno prilagajanje sosednjim državam in s tem krepitev konkurence na trgu naftnih derivatov. Cene pogonskih goriv so pri nas namreč zaradi visoke obdavčitve že nekaj let sistematično višje od cen v Avstriji in na Madžarskem, kljub nižjim maržam naših prodajalcev naftnih derivatov. Visoka stopnja obdavčenja pogonskih goriv negativno vpliva na konkurenčnost in vstop novih ponudnikov na trg.
Po napovedih strokovnjakov bo imela torej dokončna sprostitev cen pogonskih goriv številne pozitivne učinke za potrošnike in državo. Pričakujemo lahko večjo konkurenčnost trga naftnih derivatov, s tem pa večjo prodajo in konkurenčne cene.
