V razpravi z nazivom Necenzurirana Evropa je Janša, v približno 20-minutnem nagovoru izpostavil, da je v Evropski uniji potrebno vzpostaviti novo ravnotežje moči, saj je od tega odvisna prihodnost Evrope. Opozoril je na krize, s katerimi se je soočala Evropa v minulih petnajstih letih, od neuspelega poskusa sprejetja evropske ustave, finančne in gospodarske krize ter migracijske krize do sedanje zdravstvene krize. Po njegovem mnenju ni bila neuspešna le EU pač pa tudi druge globalne institucije kot so Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija.
Ponovil je upanje, da bo EU dogovor o svežnju za obnovo po pandemiji dosegla čim prej, saj da "čas je denar". V tem kontekstu je poudaril, da se je mogoče z zdravstveno krizo spopasti samo z aplikacijo, ki ne bo povsem prostovoljna, saj je to edina alternativa ustavitvi javnega življenja. "Tukaj potrebujemo Evropo - eno aplikacijo za vso Evropo," je poudaril.
Janša je izpostavil tudi potrebo po širitvi schengna na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo ter po širitvi unije na Zahodni Balkan, saj da so tudi to strateški odgovori na izzive, ki jih je prinesel brexit.
"Poteka bitka za zahodno civilizacijo"
Po Janševih besedah se največja grožnja EU skriva v "kulturnem marksizmu." "V komunističnem manifestu je pisalo, da je za ustvarjanje novega sveta treba razgraditi narod, družino, zasebno lastnino, zasebno šolstvo in religijo. To se sedaj dogaja preko množičnih medijev, kulturne industrije, nekaterih političnih strank," je dejal.
Ob tem je izrazil prepričanje da "trenutno poteka bitka za naš način življenja, za zahodno civilizacijo in da je v tej bitki veliko več na kocki kot zgolj Evropska unija ali evropske institucije".
Orban, Vučić in Janša "najpogumnejši borci proti komunizmu"
Madžarski premier Viktor Orban, ki je trojico voditeljev poimenoval "poseben klub borcev za svobodo", "dobre patriote" in "najpogumnejše borce proti komunizmu", je prav tako govoril o domnevnem zatonu Evrope. Pri tem je izpostavil zmanjševanje stopnje rodnosti in števila porok, demografske trende in krčenje izdatkov za vojske.
Tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić je izpostavil pomen krepitve vojaškega sodelovanja, še zlasti če bo prišlo do novih množičnih migracij. Vučić je poudaril tudi potrebo po zaščiti gospodarstev, pri čemer je opozoril, da če bi zaradi covida-19 povsem zaprl državo, ta ne bi imela možnosti gospodarskega preživetja. Kritiziral je tudi domnevno "propagando liberalnih medijev".
