Juliana Assangea podpirajo mnoge slavne osebnosti, med drugimi tudi Michael Moore, Bianca Jagger, Pamela Anderson, Viggo Mortensen, Ellen DeGeneris, Ken Loach, Yoko Ono, Lady Gaga in Viviene Westwood.
Po vsem svetu potekajo protesti v njegovo podporo, na katerih protestniki zahtevajo osvoboditev ustanovitelja WikiLeaksa ter opozarjalo na pomen svobode medijev in govora. Protestniki so se zbrali tudi pred britanskim veleposlaništvom v Ljubljani, kjer so poudarili, da je treba resnico širiti in da ima javnost pravico, da je obveščena o delovanju vlad.
Začetek procesa
Assange je ob prihodu v sodno dvorano deloval mirno, spremljala sta ga dva varnostnika. Glavna obravnava se je začela z zaslišanji in bo trajala teden dni, nato pa se bo nadaljevala 18. maja. Obravnave sta se udeležila tudi Assangeev oče in brat, ki sta dejala, da oblasti nad Julianom izvajajo »sovraštvo brez primere«. Sodni proces spremlja več kot 30 politikov iz 12 držav.
Grozi mu 175 let zapora
Primer proti 48-letnemu Avstralcu Julianu Assangeu, ki je trenutno v strogo varovanem zaporu Belmarsh na vzhodu Londona, sicer velja za preizkusni kamen svobode medijev v digitalni dobi in meje ameriškega pravosodja. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 175 let zapora. Ameriška obtožnica Assangea v 18 točkah obtožuje vohunjenja in zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Assange je leta 2010 objavil zaupne ameriške dokumente, ki so razkrili tudi zločine, ki jih je ameriška vojska izvajala v Iraku. Prav tako je objavil dokumente, ki so pričali, da je ameriška tajna služba prisluškovala pogovorom nemške kanclerke Angele Merkel.
Novinarji vsega sveta proti izročitvi Assangea
Assange, rojen v Avstraliji, je postal znan v začetku prejšnjega desetletja, ko je WikiLeaks objavil tajni vojaški posnetek napada ameriškega helikopterja Apache leta 2007 v Bagdadu, v katerem je bilo ubitih 10 civilistov, vključno z dvema zaposlenima v tiskovni agenciji Reuters. Pozneje je Assangeejeva organizacija ponovno razjezila Washington z objavo več tisoč vojaških dokumentov in diplomatskih depeš. Ameriški politiki so takrat javno zahtevali likvidacijo Assangea.
Nevladna organizacija Novinarji brez meja administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa obtožuje, da se maščuje za Assangeevo sodelovanje pri medijskih odkritjih o ameriškem ravnanju v vojnah. »Objava teh dokumentov je bila v javnem interesu, in ne dejanje vohunjenja,« so zapisali v peticiji, ki jo je do zdaj podpisalo več kot 100.000 ljudi.
Obtožen posilstva
Kmalu po objavi spornih dokumentov sta na Švedskem dve ženski Assangea obtožili posilstva. Švedsko tožilstvo je od Velike Britanije zahtevalo izročitev obtoženca. Assangea so zaradi omenjenih obtožb leta 2012 aretirali v Veliki Britaniji, a so ga nato izpustili na prostost. Ustanovitelj WikiLeaksa se je potem zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je ostal zaprt celih sedem let. Bivanje so mu uredili v eni od pisarn veleposlaništva v velikosti 20 kvadratnih metrov, lahko je uporabljal računalnik in stezo za tek, edino družbo pa mu je delal maček. Lani aprila ga je ekvadorska vlada izgnala iz poslopja veleposlaništva.
Štiriindvajseturni nadzor
Med njegovim političnim zatočiščem v ekvadorskem veleposlaništvu je na dan prišlo razkritje, da mu je ameriška tajna služba ves čas nezakonito prisluškovala in ga snemala. Njegovi odvetniki so prepričani, da tajno snemanje avstralskega državljana, ki je užival uradno zaščito Ekvadorja, priča, da Assangea v Ameriki ne čaka pošteno sojenje. V njegovem primeru gre za usodo in položaj vseh novinarjev ter njihovih virov, poudarjajo, na njegovo stran pa se je postavil tudi Svet Evrope, ki poziva Veliko Britanijo, naj Assangea ne izroči ZDA. »Široke in nejasne obtožbe so skrb vzbujajoče, ker zadevajo dejavnosti, ki so v središču raziskovalnega novinarstva v Evropi in širše,« je dejala visoka komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović. »Izročitev Juliana Assangea bi negativno vplivala na svobodo medijev in bi novinarjem lahko preprečila izpolnjevanje njihove naloge zagotavljanja informacij ter javnega nadzora v demokratičnih družbah,« je opozorila.
Assangea neprestano mučijo
Švedsko tožilstvo je lani novembra po tem, ko je zaslišalo sedem prič, opustilo preiskavo očitkov posilstva proti Julianu Assangeu. A britanska policija ga je vseeno znova zaprla, saj je leta 2012 prekršil določila izpusta po plačilu varščine. Trenutno je Assange zaprt v samici v strogo varovanem zaporu Belmarsh v Londonu. Posebni odposlanec Združenih narodov Nils Melzer zgroženo ugotavlja, da kartel vlad in kapitala zavestno krši vso mednarodno zakonodajo ter konvencije, ko gre za pravice Juliana Assangea. »Izpostavlja ga oblikam mučenja, ki so ga izumili nacisti,« je povedal Melzer in dodal: »Od nas pa se pričakuje, da bomo vse to tiho prenašali.«
Peša mu zdravje
Po navedbah očividcev sodne obravnave je Assange v slabem psihičnem in fizičnem zdravstvenem stanju. Njegova družina je prepričana, da je ogroženo celo njegovo življenje. Prav tako so izrazili zaskrbljenost, da bi ZDA Assangea obsodile na smrtno kazen, če bi ga London izročil. S tem se strinja več kot 100 zdravnikov, ki so izrazili zaskrbljenost nad zdravstvenim stanjem Juliana Assangea. Veliko Britanijo so obtožili, da ustanovitelju WikiLeaksa v londonskem zaporu ne zagotavlja ustrezne zdravstvene oskrbe.
»Če bi Assange umrl v britanskem zaporu, kot je posvaril odposlanec Združenih narodov za mučenje Mils Melzer, bi to pomenilo, da je bil mučen do smrti,« so poudarili v svojem protestu. Britanske oblasti so pozvali, naj končajo »psihološko mučenje in zdravniško zanemarjanje Assangea, preden bo prepozno«. Težko je napovedati, kako se bo končala Assangeeva kalvarija, ki jo spremlja ves svet. Mnogi so prepričani, da bo Velika Britanija vendarle popustila ameriškim pritiskom in jim izročila najbolj znanega političnega azilanta. Končna odločitev britanskega pravosodnega sistema bo znana šele junija.
