V osemdesetih je Nevenka Črešnar Pergar kot pravkar diplomirana pravnica opazovala italijanske in albanske obveščevalce. Nato je bila generalna sekretarka vlade Janeza Drnovška (v obdobju 1997–2000), kasneje še sekretarka Kučanovega Foruma 21. Nedavno je z nekaj intelektualci pozivala k operativni vladi, kakršnakoli že naj bi bila.
Tako – kot angažirana državljanka – se je Črešnar Pergarjeva namreč predstavila na nacionalni televiziji, kamor je prišla predstavit pobudo za vključujočo in operativno koalicijo, ki je bila naslovljena na vse parlamentarne stranke z izjemo Levice in SNS. Pozvali so jih, naj čim prej sestavijo operativno vlado, ki naj se sooči s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, trgovinskimi vojnami, koronavirusom in demografskimi spremembami.
Po poročanju Reporterja je Črešnar Pergarjeva tedaj še socialistični državi začela služiti kot sodelavka Službe državne varnosti (pogovorno Udbe). V dokumentih, ki jih je pridobil novinar Reporterja, se biografski podatki Črešnar Pergarjeve ujemajo z identifikacijskimi podatki sodelavke Reze, ki je agentom Udbe pomagala na dveh misijah.
Najprej so leta 1985 v italijanskem Trbižu opazovali možakarja z vzdevkom Ajdovec, ki so ga sumili, da se sestaja z agenti italijanske obveščevalne službe. V naslednji misiji, leta 1986, je bila sodelavka Reza poslana na Dunaj, kjer je imela nalogo opazovati stanovanja, v katerih so bili nastanjeni albanski obveščevalci.
Od obveščevalke do operativke LDS
Ko Črešnar Pergarjeva opravi pravosodni izpit, kariera sodelavke Reze ugasne, Črešnar Pergarjeva pa se začne pojavljati na različnih položajih na ministrstvu za gospodarstvo. Naslednja karierna stopnička sta funkcija pogajalke s Hrvaško glede statusa Nuklearne elektrarne Krško ter leta 1995 položaj generalne sekretarke računskega sodišča. Sledi kratek obvod v gospodarstvo, zaposlijo jo namreč kot izvršno direktorico Aktive Group.
Leta 1997 postane generalna sekretarka vlade Janeza Drnovška. Po padcu Drnovškove vlade je v vladi Antona Ropa imenovana za ministrsko svetnico za javno upravo. Njena naloga je debirokratizirati Slovenijo, vendar to obdobje ne prinese pričakovanih rezultatov, Črešnar Pergarjeva pa se vrne v skupino Aktiva.
Nato v Forum 21
Stanovanje v »močeradu«
Zakonca Pergar živita v večstanovanjski stavbi v ljubljanskem Trnovskem pristanu, ki je pogovorno znan kot močerad ali kot kopalnica, zaradi fasade iz večbarvnih ploščic. Stanovanja v tej stavbi so se po izgradnji prodajala po precej višji ceni od tržne, uspelo pa nam je izvedeti, da zakonca Pergar nista bila navdušena nad kopalnico. Domnevno sta jo dala takoj renovirati. Večstanovanjsko stavbo si delita s superparčkom Mirom Senico in Katarino Kresal, sosed pa je tudi Damijan Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Piše se leto 2004 in vplivni gospodarstveniki z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom ustanavljajo Forum 21. Med ustanovnimi člani je tudi Črešnar Pergarjeva z možem Janezom Pergarjem. Slednji je tipičen vplivnež Kučanovega kroga, torej direktor državnega podjetja, ki ga s sklicevanjem na nacionalni interes počasi lastnini. Teorija gre tako, da s kapitalizmom nujno pride nacionalna buržoazija, in zakaj ne bi vrste te napolnili ljudje, ki so že menedžerji podjetij, ne pa še njihovi lastniki.
Delitev dela je jasna, Janez Pergar bo lastninil, Črešnar Pergarjeva bo to koordinirala z ostalimi direktorji kot generalna sekretarka Foruma 21. Kot vemo, je projekt propadel, saj je Forum združeval ljudi z vplivom, zmanjkalo pa ga je pri kompetencah. Med prvimi, celo pred gospodarsko krizo, je leta 2006 Hrvatom prodan prav Kompas, kjer je direktor Pergar. Leta 2009 ga novi lastniki razrešijo s funkcije, vpliv v podjetju pa naj bi izgubil že kmalu po prodaji. Hrvaški Adriatic se ne izkaže za razsvetljenega lastnika, saj kupnino Kompasa menda poplača z izčrpavanjem podjetja.
S Kučanom se razide zaradi različnih pogledov
V naslednjem obdobju med Pergarjevima in Kučanom zaškriplje. Črešnar Pergarjeva leta 2012 odstopi kot generalna sekretarka Foruma 21. Neuradno je slišati, da se ne strinja s Kučanovimi pogledi na gospodarstvo. Na naša vprašanja glede tega ni odgovarjala.
Svojo dejavnost Pergarjeva preselita v mednarodne vode. Že leta 2007 ustanovita podjetje NP Consulting, Črešnar Pergarjeva pa se vpiše v imenik lobistov. Kasneje je v tem ni več mogoče najti. Njen mož Janez Pergar postane častni konzul Republike Južne Afrike, Črešnar Pergarjeva tako zastopa tudi interese južnoafriškega velekapitala. Tako v imenu GreenBay Properties menda posreduje pri več nepremičninskih poslih v prestolnici in pri 56 milijonov evrov vrednem odkupu koprskega centra Planet Tuš.
Pogojnike moramo uporabljati, ker je zadeva netransparentna, saj Črešnar Pergarjeva na ta vprašanja še vedno ne odgovarja. Novinarjem Reporterja, ki o tem poročajo, pojasnjuje, da je nad »referenčnimi članki« presenečena, saj povzročajo, »da nam bodo še tisti redki investitorji, ki so pripravljeni vlagati v Slovenijo, obrnili hrbet«.
Interesi, ki presegajo delitve levo-desno
Črešnar Pergarjeva v tem času menda pripada neformalnemu krogu vplivnežev, v katerem je še nekdanji direktor Nove Ljubljanske banke Marko Voljč. Leta 2015 naj bi kadrovska agencija Pendl & Piswanger Črešnar Pergerjevo predlagala za neizvršno direktorico pravkar prodane NKBM. Pendl & Piswanger vodi Romana Voljč Kovacs, žena Marka Voljča.
Voljč skupaj z mladim poslovnežem Žigo Vavpotičem v tem času zbira vplivneže v neformalni skupini Act Tank. Vanj javnost nima vstopa, o čem se pogovarjajo, vedo le oni, ali delujejo koordinirano, prav tako vedo le oni. Prav tukaj naj bi se Črešnar Pergarjeva spoznala z desnimi intelektualci, Žigo Turkom in nekdanjo evropsko poslanko Romano Jordan, s katerimi se zdaj pojavlja kot sopodpisnica pisem podpore Turku za evropskega poslanca in nazadnje za operativno vlado, ki naj nas rešuje pred čakalnimi vrstami v zdravstvu in koronavirusom. Kažejo na simptome, z odgovori, kako jih ozdraviti, pa so skopi – domnevno pa recepte prepisujejo iz ideologije neoliberalizma. Tiste ideologije, ki se nima za ideologijo.
Črešnar Pergarjeva se danes tako dobrika predvsem ameriškim interesom. V javnosti jo je mogoče opaziti, ko vodi okrogle mize Ameriške gospodarske zbornice AmCham. Potegovala se je tudi za mesto častne konzulke države Monako, vendar jo je v tej tekmi prehitel gospodarstvenik Franjo Bobinac.