Po ugasnitvi tudi drugega reaktorja bo nato moralo preteči še nekaj mesecev, da se bosta oba dovolj ohladila in bodo lahko odstranili izrabljeno jedrsko gorivo. To naj bi se zgodilo do poletja 2023, popolna razgradnja nuklearke pa je predvidena šele leta 2040.
Zaprtje nuklearke v Fessenheimu je postalo glavni cilj nasprotnikov jedrske energije potem, ko je leta 2011 prišlo do tragične nesreče v nuklearki v Fukushimi na Japonskem. Takratni predsednik Francois Hollande je zmanjšanje deleža jedrske energije v proizvodnji elektrike ter zaprtje nuklearke v Fessenheimu obljubil že nekaj mesecev po nesreči na Japonskem, vendar je zeleno luč leta 2018 prižgala šele vlada sedanjega predsednika Emmanuela Macrona.
"To pomeni prvi korak v energetski strategiji Francije k postopnemu uravnoteženju jedrskih in obnovljivih virov energije," je pred nekaj dnevi dejal francoski premier Edouard Philippe. Macronov energetski načrt predvideva, da bodo do leta 2022 zaprli vse termoelektrarne na premog v državi.
Odvisnost Francije od jedrske energije se s tem sicer ne bo bistveno spremenila. Tudi po ugasnitvi nuklearke v Fessenheimu bo imela država še vedno 56 tlačnovodnih reaktorjev v 18 nuklearnih elektrarnah - več jih je na svetu le v ZDA, namreč 98. Nesporno na vrhu pa ostaja Francija po deležu jedrske energije v proizvodnji elektrike, ta je bil lani pri približno 71 odstotkih.
