Na koncu je bil na mizi predlog Evropske komisije za obseg proračuna v višini 1,069 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kar pa ni zadovoljilo držav članic.
Več časa
Slovenski premier Marjan Šarec je v nočnem dvostranskem pogovoru z Michelom po neuradnih informacijah ponovno izpostavil tri ključne slovenske prioritete: kohezijska sredstva čim bliže predlogu komisije, ki za Slovenijo predvideva 3,073 milijarde evrov, da ni drastičnega padca sredstev za razvitejšo od dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ter čim manjše zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja.
"Potrebujemo več časa," je po koncu vrha dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je vodil pogajanja na podlagi svojega kompromisnega predloga, predstavljenega pred enim tednom. Izpostavil je, da je tehnično vse pripravljeno in da gre zdaj za politična vprašanja.
Pogajanja so po Michelovih besedah zelo težka, še zlasti zaradi brexita, ki z odhodom ene največjih neto plačnic v prihodnjih sedmih letih v proračunu unije ustvari luknjo v vrednosti od 60 do 75 milijard evrov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je na vprašanje, kaj je šlo narobe, odgovorila, da je to demokracija in da šteje unija 27 članic s 27 interesi. "Včasih stvari potrebujejo čas, da dozorijo. Nismo še na cilju, smo pa na dobri poti," je še dejala.
Michel ni želel govoriti o tem, kdaj bodo voditelji poskušali v drugo. Dejal je, da si bo najprej v prihodnjih tednih vzel čas za neformalna posvetovanja. Prepričan je, da je z nadaljnjim spoštljivim dialogom mogoče doseči dogovor.
Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu izpostavila, da so bile razlike preprosto prevelike, in obenem priznala, da je dogovor še daleč in da bo treba zanj še trdo delati.
Da so razhajanja še vedno velika, je dejal tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki napoveduje nadaljnje usklajevanje četverice varčnih članic in ocenjuje, da je bil vendarle dosežen premik v pravo smer. Neuspeh je poskušal še dodatno omiliti z besedami, da je bilo v preteklosti vselej potrebnih več srečanj za proračunski dogovor.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je izpostavil, da skupna kmetijska politika ne bo plačala brexita. "Skupne kmetijske politike ne bomo žrtvovali," je zatrdil Macron. Francoski predsednik je tudi govoril o nadaljevanju proračunskih prizadevanj v naslednjih mesecih, ne tednih.
Kljub nejasnosti glede nadaljnje časovnice se drugi poskus dogovora o večletnem proračunu EU pričakuje marca, bodisi na rednem vrhu EU ali pa na novem izrednem zasedanju v naslednjih tednih. Kot možen datum izrednega srečanja se neuradno omenja 5. marec.
Voditelji članic EU so prva resna pogajanja o proračunu EU začeli v četrtek popoldne in jih nadaljevali vso noč in ves današnji dan. Že od samega začetka je bilo jasno, da bodo pogovori zahtevni. Slišati pa je tudi kritike na račun Michela zaradi njegovega načina vodenja pogajanj.
Včeraj sta skušala vajeti v svoje roke prevzeti Merklova in Macron, ki pa nista uspela zagotoviti preboja. Omenjalo se je, da naj bi se z varčno četverico dogovorila za proračun v vrednosti med 1,03 in 1,06 odstotka BND.
Evropska komisija je nato v tehničnem predlogu, ki je bil nazadnje na pogajalski mizi, oklestila prvotni Michelov kompromisni predlog, ki je obseg proračuna postavil pri 1,074 odstotka BND. A so države očitno ostale predaleč vsaksebi.
Vztrajali pri odstotku BND
Varčni četverici, ki jo sestavljajo Danska, Nizozemska, Švedska in Avstrija in je vztrajala pri odstotku BND, se je 17 prijateljic zoperstavilo s ponudbo 1,3 odstotka BND, kolikor želi tudi Evropski parlament.
