Kontingent slovenskih vojakov

Posledice ameriškega napada v Iraku dosegle tudi Slovenijo

B.K./STA
7. 1. 2020, 19.57
Posodobljeno: 7. 1. 2020, 20.14
Deli članek:

Slovenija ima v Iraku kontingent šestih vojakov, ki delujejo v okviru mednarodne koalicije proti skupini Islamska država. Iraški parlament je zaradi ameriškega napada na iraško ozemlje, v katerem je umrl iranski general Kasem Solejmani, zahteval umik vseh tujih sil iz njihovega ozemlja. Napad namreč označujejo za grobo kršitev suverenosti Iraka.

Slovenska vojska
Helikopter Slovenske vojske.

Povečane napetosti na bližnjem vzhodu se torej neposredno tičejo tudi Slovenije.  Slovenski vojaki sicer ostajajo v Erbilu, čeprav se je več držav odločilo za delni umik svojih vojakov iz Iraka. Obrambni minister Karl Erjavec je zagotovil, da so vojaki na varnem. Razmere stalno spremljajo, če bo sprejeta politična odločitev, pa je vse pripravljeno za njihov takojšen umik, ki bi se lahko zgodil v nekaj urah.

"Pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo v Erbilu v letalski bazi, so na varnem," je v izjavi novinarjem zagotovil Erjavec, je pa tam povečana stopnja ogroženosti. To pomeni, da so sprejeti določeni ukrepi, kot je nošenje varnostnih jopičev in čelad. Prav tako vojaki nimajo možnosti izhoda iz baze, ustavljeno je tudi usposabljanje iraških varnostnih sil, torej naloge, zaradi katere so v Iraku.

Primož Lavre
Karl Erjavec, obrambni minister

"Ocenjujemo, da so razmere v tem delu Iraka dokaj stabilne, ves čas spremljamo situacijo," je zagotovil Erjavec, ki je danes o razmerah govoril s predsednikom države Borutom Pahorjem in predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Sestal se je tudi z ožjim štabom, in sicer z načelnico generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc, direktorjem Obveščevalno varnostne službe Mors in njegovimi sodelavci, z direktoratom za obrambno politiko in z nekaterimi drugimi sodelavci na ministrstvu za obrambo, ki spremljajo razmere v Iraku.

Predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske, je danes dejal, da meni, da bi se morala Slovenska vojska umakniti iz Iraka, če bo staliče iraškega parlamenta potrdila tudi iraška vlada, so sporočili iz njegovega urada.

Primož Lavre
Predsednik države Borut Pahor.

O umiku iz Iraka tudi na parlamentarnih hodnikih

Levica je medtem na vlado naslovila pobudo, s katero zahteva, da Slovenija nemudoma prekine sodelovanje v operaciji Neomajna odločenost in umakne vseh šest slovenskih vojakov iz Erbila in častnika, ki sodeluje v osrednjem vojaškem poveljstvu ZDA v Tampi. Slovenija pa mora tudi jasno obsoditi "ameriško imperialistično politiko do Irana, ki je grožnja svetovnemu miru", ter začeti govoriti o tem, da ZDA ogrožajo celoten svet, so dejali v Levici.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je poziv Levice zavrnil. Pravi, da gre za profesionalne vojake, ki so v Erbilu v okviru slovenskega članstva v Natu.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je medtem odločitel prepustil obrambnemu ministrstvu in kabinetu predsednika, ki "na uro" spremljajo razmere v Iraku.

Vpleteni strani konflikta ne skušata omiliti

Izvorni konflikt medtem ne kaže znakov popuščanja. Na pogrebu iranskega generala Solejmanija v mestu Kerman je prišlo danes do stampeda, v katerem je po podatkih iranskih oblasti umrlo najmanj 40 ljudi. Več kot 200 je poškodovanih. Solejmanijev pogreb so preložili. Podobna množična podpora je bila v zadnjih dneh Solejmaniju izkazana tudi drugod po državi.

Reuters
Nepregledno morje ljudi na pogrebnem sprevodu v Kermanu.

Iranski predsednik Hasan Rohani je v današnjem telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom opozoril, da so ameriški interesi na Bližnjem vzhodu v nevarnosti. "ZDA morajo vedeti, da so njihovi interesi in varnost v regiji v nevarnosti in da nihče ne more ubežati posledicam tega velikega zločina," je dejal Rohani v uro trajajočem telefonskem pogovoru z Macronom.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je oktobra 2018 Združene države umaknil iz jedrskega sporazuma z Iranom je medtem tvitnil, da ima 52 iranskih tarč, toliko kot je bilo v 80. letih prejšnjega stoletja ameriških talcev v Teheranu, med njimi pa so tudi kulturni objekti. Po kritikah iz vsega sveta je Trump le ponovil, da bo uničeval tudi kulturne objekte. A to je vojni zločin. Zato je ameriški državni sekretar Mike Pompeo namesto Trumpa danes svetu zagotovil, da ZDA ne bodo kršile mednarodnega vojnega prava. "Vsako tarčo, ki jo obravnavamo, vsako prizadevanje v tej smeri bo vedno potekalo znotraj mednarodnega vojnega prava. Delam na teh projektih in sem prepričan v to," je novinarjem dejal Pompeo.

Reuters
Donaldu Trumpu ni mar za kulturno dediščino.