Turške enote in z njimi povezani sirski uporniki vstopili v mesto, da pa ga še niso zavzeli.
Sirske demokratične sile (SDF), v kateri večino predstavlja kurdska milica YPG, so sporočile, da turške sile mesta niso zavzele, da pa se je del kurdskih borcev zaradi bombardiranja začasno umaknil in da je nato začel protinapad.
Tudi Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da turške sile mesta še niso zavzele.
Poveljnik sirskih upornikov, ki se borijo na strani turške vojske, je povedal, da so zavzeli mestno četrt in blokirali glavne ceste, ki vodijo na območje, da pa jim silovit odpor SDF onemogoča napredovanje.
Mesti Ras al Ain in Tal Abjad sta v središču turške operacije, ki jo je Ankara začela v sredo. Turške sile mesti močno obstreljujejo in stalno napredujejo, zaradi česar je z območja po podatkih ZN pobegnilo že najmanj 100.000 ljudi. Agencija Reuters, ki navaja kurdske oblasti, poroča o skoraj 200.000 razseljenih prebivalcih.
Observatorij je ob tem sporočil, da so turške sile med operacijo danes ubile še 10 civilistov, skupno že 28. Najmanj sedem jih je bilo ubitih med letalskim in topniškim obstreljevanjem omenjenih obmejnih mest. Trije so umrli med obstreljevanjem mesta Kamišli.
Po navedbah turških medijev naj bi na turški strani meje bilo ubitih 17 civilistov.
Trump vlado pooblastil za uvedbo sankcij proti Turčiji
Ameriški finančni minister Steven Mnuchin je v petek povedal, da je dal predsednik ZDA Donald Trump s predsedniškim ukazom svoji vladi široka pooblastila za uvedbo sankcij proti Turčiji, čeprav jih še ne bodo uvedli.
Mnuchin je dejal, da gre za mogočne sankcije, ki lahko zaprejo turško gospodarstvo.
Trump je najprej omogočil turško ofenzivo proti Kurdom na severovzhodu Sirije, ko je umaknil ameriške vojake in turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu konec prejšnjega tedna po telefonu zagotovil, da ne bo nasprotoval ofenzivi.
Trumpovi kritiki v ZDA so to označili za brezsramno izdajo kurdskih zaveznikov, ki so se leta borili proti Islamski državi in jo na svojem območju tudi porazili.
Mnuchinova napoved je namenjena lajšanju slabe vesti vlade, ki dovoljuje bombardiranje zaveznikov in civilistov in kot preventivni ukrep proti predlogu zakona o sankcijah proti Turčiji, ki ga pripravljajo v kongresu.
Glavni pobudnik zakona o sankcijah je tudi eden glavnih Trumpovih zaveznikov v senatu, republikanec Lindsey Graham iz Južne Karoline, ki še naprej odločno nasprotuje demokratskim preiskavam pred ustavno obtožbo za odstavitev Trumpa.
Turško obstreljevanje prvič ogrožalo ameriške vojake v Siriji
Potem ko je Turčija v petek okrepila letalske in kopenske napade na kurdske položaje na severovzhodu Sirije, so turški topniški izstrelki v petek zvečer padli blizu opazovalne točke ameriške vojske v predmestju sirskega mesta Kobane. Poškodovanih ni bilo, so sporočili iz Pentagona.
Kapitan Brook DeWalt je povedal, da je eksplozija odjeknila samo nekaj sto metrov od kraja, kjer Turki vedo, da so nameščeni ameriški vojaki. Poudaril je, da ZDA od Turčije zahtevajo, da se izogiba akcijam, ki bi lahko privedle do takojšnjega odgovora in da se ameriška vojska ni umaknila iz mesta Kobane.
To je bilo prvič, odkar je Turčija v sredo začela operacijo proti kurdski milici YPG, da je bilo na bojni črti oporišče koalicijskih sil.
Iz Pentagona so sporočili, da se je incident zgodil okoli 21. ure po lokalnem času izven "varnega območja", ki ga želi Turčija z ofenzivo vzpostaviti ob svoji meji s Sirijo.
DeWalt je še ponovil, da ZDA nasprotujejo turškemu vojaškemu posredovanju v Siriji, še posebej pa turškim operacijam izven varnega območja in na območjih, kjer je Ankara seznanjena s prisotnostjo ameriških vojakov.
Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da niso namerno streljali na položaj ameriške vojske. Trdijo, da so zadeli kurdski položaj v odgovoru na napad na turškega s strojnicami in raketami kilometer daleč od ameriškega oporišča. Dodali so, da so obstreljevanje končali, ko so z njimi stopili v stik ameriški predstavniki.
ZDA so sicer več deset vojakov s turško-sirske meje ta teden umaknile in s tem odprle pot za turško ofenzivo, a jih je nekaj na območju še ostalo.
Sirski Kurdi pozivajo ZDA k zaščiti pred turško ofenzivo
Sirske demokratične sile (SDF), ki jih vodijo kurdske sile, so danes pozvale ZDA, naj znova prevzamejo svojo moralno dolžnost in jih zaščitijo pred turško ofenzivo na severovzhodu Sirije.
"Naši zavezniki so nam zagotovili zaščito, a so nas nenadoma in brez opozorila zapustili z nepravično odločitvijo, da umaknejo svoje vojake s turške meje," so Sirske demokratične sile, katerih glavni del tvori kurdska milica YPG, zapisale v sporočilu za javnost.
Svojo zaveznico ZDA so pozvali, naj "izpolni svoje dolžnosti in moralne obveznosti" in jih zaščiti z zaprtjem zračnega prostora za turška letala. ZDA so namreč z umikom s sirsko-turške meje omogočile začetek turške ofenzive.
SDF je bila glavna zaveznica ZDA v boju proti Islamski državi v Siriji, ki je v teh prizadevanjih do uničenja samooklicanega "kalifata" marca letos izgubila 11.000 borcev.
Ob tem so ocenili, da sankcije, s katerimi sedaj Turčiji grozijo ZDA ob pozivih h končanju ofenzive, ne bodo ustavile turške ofenzive.
Vodja Arabske lige Ahmed Abul Geit je turško ofenzivo obsodil kot "invazijo na arabsko državo", ministri pa kot "neposredno grožnjo arabski nacionalni varnosti".
Opozarjajo, da bo spodkopala mednarodna prizadevanja za uničenje skrajnežev Islamske države in jim omogočila, da se znova regrupirajo. Opozarjajo tudi na naraščanje beguncev. Mednarodno skupnost in VS ZN so pozvali k pritisku na Turčijo, da konča agresijo in umakne svoje enote iz Sirije.
Nekatere članice so zahtevale, da Sirijo znova sprejmejo v Arabsko ligo. Njeno članstvo je suspendirano od novembra 2011, nekaj mesecev po izbruhu demokratskega upora proti oblastem v Damasku.
Nizozemska in Nemčija začasno ustavili izvoz orožja v Turčijo
Namestnik nizozemskega premierja Hugo de Jonge je v petek sporočil, da v času turške operacije v Siriji ne bodo odobrili izvoza orožja v Turčijo. Po poročanju nizozemskih medijev je Nizozemska lani v Turčijo izvozila za 29 milijonov evrov orožja.
Nemški zunanji minister Heiko Maas pa je v pogovoru za nemški časnik Bild am Sonntag povedal, da nemška vlada "ne bo izdajala novih dovoljenj za prodajo vse opreme, ki bi jo lahko Turčija uporabila v Siriji". Dodal je, da je nemška vlada izdajanje dovoljenj začela omejevati že leta 2016 v luči turške ofenzive na sirski Afrin.
Lani je sicer Nemčija v Turčijo izvozila za 242,8 milijona evrov orožja, kar je predstavljalo tretjino vsega nemškega izvoza orožja. V prvih štirih mesecih letos pa je izvoz nemškega orožja v Turčijo znašal 184,1 milijona evrov.
Švedska je v petek napovedala, da bo predlagala embargo na izvoz orožja v Turčijo na ravni EU. Stockholm sicer že lani in letos ni odobril izvoza vojaške bojne opreme iz Švedske v to državo.
Že pred tem sta tudi Norveška in Finska zaradi operacije, ki jo je Ankara začela v sredo popoldne, ustavili izvoz orožja in vojaške opreme v Turčijo.
