Kot je uvodoma pojasnila predsedujoča Maja Povhe, ena izmed sodnic zaradi operativnega posega ne more več spremljati primera najmanj dva meseca, zato so jo nadomestili z drugo, sojenje pa se je zaradi spremenjenega senata moralo začeti znova.
Kot je znano, je 66-letni Jože Šercer iz Papežev v občini Osilnica obtožen, da je 20. septembra lani skrit za grmovjem ob gozdni poti čakal, da je mimo prišla 46-letna soseda Irena Osvald. Peš je bila namenjena proti bližnjemu mejnemu prehodu s Hrvaško, na delo, ko je Šercer s puško šibrovko z razdalje kakšnih 10 metrov ustrelil proti njej, da so jo šibre zadele v desno roko in desni del trebuha. A na srečo poškodbe niso bile hude. Po navedbah tožilstva je Šercer svojo žrtev v grmovju čakal dve uri, poleg poskusa umora na zahrbten način pa mu tožilstvo očita tudi nedovoljen promet z orožjem, saj so mu med hišno preiskavo policisti zaplenili tudi dvocevno puško in polavtomatsko puško ter precej različnega streliva.
Počuti se »opasno« slabo
»Zakaj sem jaz danes klican sem?« se je zmedeno spraševal Šercer, ko so ga sodniki pobarali, če bi k svojemu dozdajšnjemu zagovoru kaj dodal. Pojasnil je, da je nekoliko pomešal datume obravnav ter tudi, da sliši nekoliko slabše kot sicer. »Zadnje čase se počutim 'opasno' slabo,« je poudaril. A vseeno zahteval, da gre proces naprej. »Vi mi kar sodite, kot hočete,« je ponavljal. Odgovora na vprašanje, zakaj se mu je sluh tako drastično poslabšal, pa vpleteni od Šercerja niso dobili. Tudi zagovoru ni hotel kaj novega dodati, je pa na široko pojasnil, da pred spanjem jemlje tablete za holesterol, zjutraj tablete za srce, jemlje tudi zdravilo, ki mu ga je predpisala psihiatrinja, po potrebi pa še protibolečinske tablete. »Počutim se 'nikakvo',« je še enkrat poudaril.
Ni streljal, zgodila se je nesreča
Omenil je tudi, da ga v priporu motijo sotrpini, ki kadijo, in da ga med hojo »precej zanaša«. »Nisem več v takšni kondiciji, kot sem bil,« je dejal. Potem so Šercerju v roke potisnili obtožnico in njegov zagovor, če listine prepozna. »Nisem streljal na lisico ali kunca ali medveda, samo plašil sem jih! S šibrovko znam dobro streljati, veste! Tista puška je zakleta, pi*** ji materina!« se je razburil in pojasnil, da se je zanjo kot dedič boril skoraj dve leti. »Če tožilstvo pove, da sem streljal, sem streljal,« se je razburjal naprej, potem pa spet malce umiril, ko je pojasnjeval, kako je v mladosti znal razstaviti ruski mitraljez. »Nisem streljal, zgodila se je nesreča!« je suvereno zaključil svoj performans. Tožilstvo sicer sumi, da je poslabšanje sluha posledica dejstva, da je po dogodku policiji vse priznal in natančno opisal dogajanje, ker se mu je mudilo domov k nebogljeni »mucki«, med sojenjem pa je nekoliko obrnil ploščo …
Hotel jo je samo prestrašiti
Junija je 66-letnik v zagovoru pojasnil, da se je po mamini smrti zelo navezal na sosednjo družino Osvald, s katero so razvili odnos, kot bi bili v sorodu. Pri njih je tudi vsak dan kosil, za kar je Ireni prostovoljno mesečno plačeval po 350 evrov. »Irenci« je še vedno hvaležen za vse, kar je storila zanj, zelo mu je žal, da jo je prizadel, opravičil se ji je, pa tudi Branku Lautarju. Kot je bilo slišati, Šercerju ni bilo najbolj prav, da je Osvaldova komaj kakšno leto po moževi smrti začela prijateljevati z njim. Trdi, da jo je hotel samo prestrašiti. »Zjutraj, ko je tema, je še bolj strašljivo, ko poči!« pravi. Nadnjo in ne nad Lautarja pa se je spravil, ker ni hotel oziroma upal zanetiti mednarodnega incidenta; Lautar je namreč upokojeni hrvaški policist.
