Leta 1951 so oblasti novorojene Ljudske republike Kitajske in funkcionarji lokalne vlade Tibeta podpisali sporazumno dogovor o »miroljubni osvoboditvi Tibeta«. Z dogovorom so kitajske oblasti dobile suverenost nad Tibetom.
Leta 1959 je v Tibetu izbruhnil oborožen upor starih fevdalnih struktur in 14. dalajlama je moral pobegniti pred povračilnimi ukrepi kitajske Osvobodilne ljudske vojske. Od takrat dalje prebiva v Indiji in je v nenehnem sporu s kitajskimi oblastmi.
Pri zrelih 83. letih je 14. dalajlama Tenzin Gjatso upravičeno zaskrbljen glede prihodnjega dalajlame. Leta se mu namreč počasi iztekajo, njegov naslednik pa bo tisti, ki bo določil nadaljnjo pot Tibeta – se bo ta dokončno podredil kitajski oblasti ali pa bo ji bo še naprej kljuboval?
Gjatso želi zato zavarovati svojo zapuščino tako, da bi kitajskim oblastem čim bolj otežil vpliv na izbiro njegovega naslednika.
Kako izbirajo novega dalajlamo?
Dalajlame se ne izbira, voli ali imenuje. Dalajlamo se poišče. Veliki duhovni vodja je namreč reinkarnacija bude Avalokitesvare, ki se ob smrti vsakega dalajlame naseli v telesu novorojenčka. Svečeniki zato ob smrti dalajlame poiščejo malčka, ki se je rodil ravno takrat, ko je stari dalajlama umrl, mu pred nos postavijo nekaj reči, ki jih je imel v posesti stari dalajlama in če jih prepozna je uradno najden novi duhovni voditelj.
Oblasti Ljudske republike Kitajske zato komaj čakajo na Gjatsovo smrt, ki bi jim omogočila, da bi vplivali na iskanje novega dalajlame v Tibetu, ki bi jim bil bolj naklonjen, a 83-letni voditelj jim želi prekrižati načrte. Tako je javno izjavil, da se bo, ker večino življenja živi v Indiji, tudi reinkarniral tam, ali pa se sploh ne bo. »Kitajci se zelo obremenjujejo z reinkarnacijo dalajlame. Bolj kot jaz,« je dejal v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters. »Če boste v prihodnosti videli dve dalajlami, enega od tukaj [iz Indije], iz svbodne države, enega izbranega od Kitajcev, ne bo [slednjemu] nihče zaupal in ga spoštoval.«
Reinkarnacijo urejata tradicija in zakonodaja
Le dan za tem intervjujem se je na novinarski konferenci oglasil predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Šuang, ki je pojasnil, da reinkarnacija daljalame pač ni v Gjatsovih rokah, pa če še tako želi. »Reinkarnacija živečih bud, kot edinstvena institucija dedovanja v tibetanskem budizmu, je omejena z razponom različnih ritualov in tradicij. Kitajska vlada uveljavlja politiko svobodne izbire religioznih prepričanj. Zato je sistem reinkarnacije zavarovan s pravnimi instrumenti. Institut reinkarnacije dalajlame obstaja že več stoletij. Tudi 14. dalajlama je bil izbran in priznan v skladu z religijskimi rituali in zgodovinskimi običaji. Njegovo ustoličenje pa je nato priznala centralna vlada. Reinkarnacija živega bude, tudi dalajlame, mora biti zato v skladu s kitajskimi zakoni in regulacijami, slediti pa mora tudi religijskim ritualom in zgodovinskim običajem.«
Zdi se, da bo zadnjo besedo pri reinkarnaciji živega bude Avalokitesvare imela torej kitajska vlada.
