Vlagatelji s Kitajske naj bi znova okrepili interes za velike hrvaške infrastrukturne projekte, potem ko je družba China Road and Bridge Corporation (CRBC) lani odprla gradbišče mostu na Pelješac.
V ospredju zanimanja so vlaganja v kontejnerski terminal v reškem pristanišču, ki je bolj znan kot Zagrebačka obala, kot tudi v strateški projekt gradnje dvotirne "nižinske" železniške proge med Reko in Botovim ob hrvaško-madžarski meji, za katero za zdaj obstajajo le okvirni načrti. Projekt železniške proge je ocenjen na približno milijardo evrov.
Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković se je o teh projektih pogovarjal med januarskim večdnevnim obiskom na Kitajskem. Srečal se je s kitajskim kolegom Li Xiaopengom, pa tudi s predstavniki več družb, kot so CRBC, železniška družba China Railway Engineering Corporation (CREC) in ladijska družba COSCO Shipping, izhaja iz objave na spletni strani hrvaškega ministrstva za morje, promet in infrastrukturo.
Ena največjih ladijskih družb na svetu COSCO je interes za vlaganja v Zagrebačko obalo kazala že pred sedmimi leti v času vlade nekdanjega premierja Zorana Milanovića. Kitajska družba, ki sicer že upravlja z glavnima terminaloma v pirejskem pristanišču, vidi reško pristanišče kot dodatno vstopno točko za blago, ki potujejo proti osrednji Evropi.
Medtem na Hrvaškem pričakujejo, da bodo gradbena dela na Zagrebački obali sklenili maja letos. Do sredine leta naj bi objavili tudi razpis za koncesijo, pri katerem računajo na prijavo družbe COSCO, je pred časom poročal Novi list. Izgradnja terminala je stala 75 milijonov evrov, od koncesionarja pa pričakujejo dodatnih 150 milijonov evrov vlaganj v opremo in morebitno širitev terminala.
O sodobni nižinski progi, ki bi povezala Reko in Botovo, naj bi predstavniki hrvaške vlade uradne pogovore s potencialnimi kitajskimi partnerji nadaljevali med srečanjem na vrhu Kitajske in 16 držav srednje Evrope, ki bo 11. in 12. aprila v Dubrovniku.
Butković pravi, da nameravajo nižinsko železniško progo zgraditi najpozneje do leta 2030. Napoveduje, da bo imela nova železniška povezava zmogljivost 20 milijonov ton na leto, kar bo po njegovih besedah občutno povečalo konkurenčnost reškega pristanišča.
Minister je spomnil, da je to lani zabeležilo 13,5 milijona ton pretovora oz. tri odstotke več kot v letu 2017. H krepitvi prometa je največ prispevalo povečanje kontejnerskega pretovora za štiri odstotke, kar je potrdilo trend rasti tega segmenta poslovanja, je izpostavil.
Hrvaški mediji so še leta 2010 poročali, da bi družbe s Kitajske lahko vložile več kot 10 milijard evrov v reško pristanišče in nižinsko železniško progo pa tudi v sodelovanje z različnimi hrvaškimi podjetji. Hrvaški mediji so podobno poročali tudi po lanskem obisku premierja Andreja Plenkovića na Kitajskem.
