Ameriški predsednik Donald Trump je še v četrtek zatrjeval, da ima po zagotovilih svojih odvetnikov "100-odstotno pravico" razglasiti izredne razmere, da pride do denarja za gradnjo zidu na meji z Mehiko. V petek pa je znova dejal, da se mu z razglasitvijo izrednih razmer ne mudi in da želi, da mu denar za zid odobri kongres.
Postavil je nov rekord
Delna prekinitev proračunskega financiranja ameriških zveznih agencij je v petek, ko je okoli 800.000 javnih uslužbencev dobilo plačilne listke z ničlo, izenačila dosedanji rekord zaprtja vladnih agencij na prehodu iz leta 1995 v leto 1996. Danes t. i. Trumpovo zaprtje z 22 dnevi torej postavlja nov rekord.
Trump je prekinil financiranje četrtine zveznih agencij 22. decembra lani, ker od kongresnih demokratov ni dobil 5,7 milijarde dolarjev za zid na meji z Mehiko. Demokrati pravijo, da je zid nemoralna in neučinkovita srednjeveška rešitev, ki ne bo ustavila ne nezakonitega priseljevanja, ne mamil, ne teroristov.
800.000 uslužbencev talci Tumpove trme
Za talca v prepiru okoli najboljšega načina za povečanje varnosti na južni meji je Trump vzel 800.000 javnih uslužbencev, potem ko je imel dve leti z republikansko večino kongresa do financiranja zidu odprto pot. Prepirati se je začel šele, ko so večino v predstavniškem domu kongresa prevzeli demokrati.
Sprva je sicer nameraval podpisati zakone o začasnem podaljšanju proračunskega financiranja vladnih agencij, vendar pa je izbruhnil upor desničarskih medijskih voditeljev, ki so predsednika obtožili izdaje predvolilne obljube in mu grozili, da bo izgubil volilno bazo.
Plačilni listki z ničlami
Zaradi zaprtja vladnih ustanov je ostalo doma brez plače okoli 400.000 javnih uslužbencev, približno toliko pa jih dela naprej, vendar brez plače. Akademsko vprašanje plače je postalo realno v petek, ko so prišli plačilni listki z ničlami.
Zvezna statistika ugotavlja, da povprečen javni uslužbenec ZDA dobi 37 dolarjev na uro, kar je 1480 dolarjev na teden oziroma za 800.000 ljudi 1,2 milijarde dolarjev. Večina Američanov živi od plače do plače in polovica od prizadetih javnih uslužbencev se skuša znajti s pomočjo podpore zaradi brezposelnosti, z najemanjem posojil, prodajo lastnine ali iskanjem dodatne zaposlitve.
Senat je v četrtek soglasno potrdil predlog zakona o plačah za nazaj, ko se vlada spet odpre, predstavniški dom je to storil v petek s 411 glasovi proti sedmim, Trump pa glede podpisa ni delal težav. Na suhem je ostalo več tisoč pogodbenikov vlade, ki niso v rednem delovnem razmerju. Ti denarja najverjetneje ne bodo videli.
Trump trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, demokrati pa vztrajajo, da gre za umetno ustvarjeno krizo. V bistvu pa gre za to, kdo bo lahko razglasil politično zmago. Trump je vse bolj jezen, ker ne doseže svojega, in išče rešitev v razglasitvi izrednih razmer.
Po ameriški ustavi ima le kongres pravico deliti proračunski denar, Trumpovi pravniki pa iščejo način, da si predsednik vzame sredstva za zid iz že potrjene porabe na primer za gradbene projekte Pentagona, kjer je viška okoli deset milijard dolarjev, in za pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, kot so orkani, kjer je na voljo še 13,7 milijarde dolarjev potrjenih, a neporabljenih sredstev.
Razglasitev izrednih razmer prinaša s seboj skoraj diktatorska pooblastila predsedniku na drugih področjih, zato so bili Trumpovi predhodniki glede tega zadržani. Vendar pa trenutno druge rešitve ni na obzorju, ker Trump po ocenah analitikov poraza ne bo priznal, demokrati pa mu zmage ne bodo privoščili. Izredne razmere bi po opozorilih poznavalcev prinesle s seboj poplavo tožb na zveznih sodiščih in na koncu bi morda spor o proračunskem financiranju in zidu utegnilo reševati vrhovno sodišče.
Trump se je stisnil v kot. Kaj sledi?
Trumpu pa se po novem ne mudi z razglasitvijo izrednih razmer. V petek je znova dejal, da se mu z razglasitvijo izrednih razmer ne mudi in da želi, da mu denar za zid odobri kongres. Ameriška ustava določa, da o razdeljevanju oziroma porabi proračunskega denarja odloča kongres in ne predsednik ZDA. Trump se je stisnil v kot z zahtevo, da mu kongres zagotovi 5,7 milijarde dolarjev za zid ali pa ne bo obnovil financiranja lastne vlade.
Po zmagi demokratov na vmesnih volitvah lani novembra oziroma že v času predvolilne kampanje je Trump govoril o krizi nacionalne varnosti na južni meji. In to kljub temu, da je kriza takšna, kot je bila zadnjih 20 in več let ter nič večja, kot v prvih dveh letih njegovega mandata, ko so imeli večino v kongresu republikanci in bi mu zlahka odobrili kakšno milijardo za zid.
Vendar se je muditi začelo šele sedaj, ko proračunsko mošnjo stiskajo ali sproščajo demokrati z večino v predstavniškem domu. Demokrati pravijo, da mu ne bodo dali denarja za "projekt nečimrnosti", ki ne bo ustavil nezakonitih migracij, mamil, orožja in teroristov. Trump je po 20 dneh zaprtja vlade presenečeno spoznal, da mislijo resno in je začel govoriti o izrednih razmerah.
Vse do petka popoldne, ko je začel umirjati žogo, vendar izkušnje kažejo, da bo čez kakšen dan spet govoril drugače. Odgovornost za zaprtje vlade je namreč javno prevzel, še preden je to storil in ankete kažejo, da večina Američanov bolj verjame svojim očem in ušesom kot pa predsedniku in njegovim zaveznikom, ki trdijo, da so financiranje vlade prekinili demokrati.
Trump ne vidi drugega izhoda iz krize kot pa izredne razmere, ki bodo seveda sprožile sodne spore in tožbe. Prebivalci na meji, ki jim grozi odvzem zemljišč zaradi gradnje zidu, prav tako napovedujejo tožbe. Zid si želi le predsednik ZDA in njegova volilna baza, ki jo je prepričal v nujnost projekta in to tako zelo, da mu sedaj baza ne dovoli popuščanja ali pa je ne bo na volišča leta 2020.
