Strokovnjaki v ZDA si glede tega sicer niso enotni, a vse več je takih, ki trdijo, da so padci vrednosti delnic, ki smo jim priča zadnje tedne, že znamenje nove velike krize.
Profimedia
Steven Mnuchin, ameriški finančni minister, je prilil olje na ogenj.
Arhiv časopisa Novice Svet24
Rast cen zlata ne obljublja nič dobrega.
Svetovno gospodarstvo se ohlaja. To je zdaj že bolj ali manj znano. Vprašanje je le, ali se bodo zgolj znižale stopnje rasti ali lahko dejansko pričakujemo ponovitev zgodbe iz leta 2008, ko se je v prah sesul trg nepremičnin, kar je povzročilo bančno krizo, zaustavitev kreditiranja gospodarstva in propade številnih podjetij širom sveta.
Za vse kriv Trump?
Da bi se že v bližnji prihodnosti zgodba lahko ponovila, so opozarjali številni strokovnjaki, in kot nakazujejo dogodki na svetovnih borzah, je možno, da se že dogaja tisto, česar smo se najbolj bali. Borzni indeksi tonejo vse globlje, napovedi o rasti gospodarstva največjih svetovnih velesil pa so vse slabše. Vzrokov za tako dogajanje je več: trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, carine, ki jih je uvedla administracija Donalda Trumpa, politika višanja obrestnih mer, ki jo nadaljuje ameriška centralna banka, ter nekatere nespametne poteze ameriškega predsednika in njegovih sodelavcev.
Nespametna izjava
Tako je borzam dodaten udarec zadal ameriški finančni minister Steven Mnuchin, ki je po tem, ko so se znatno znižale vrednosti borznih indeksov, iz enega od luksuznih letovišč klicaril predsednike uprav vseh največjih ameriških bank in nato objavil, da so mu vsi zagotovili, da imajo dovolj denarja za normalno opravljanje svojih poslov. Vlagatelji, ki do tega trenutka niso niti dvomili o dobrem stanju ameriških bank, so se odzvali panično, na Mnuchina pa se je usul plaz kritik.
Kje je požar?
Ameriški finančni komentatorji Mnuchinovo intervencijo primerjajo z nekom, ki gre v polno gledališče in se na ves glas dere, da ni nobenega požara in naj ljudje kar uživajo naprej. Zlagal se ni, a odziv v polnem gledališču je seveda drugačen od pričakovanega. Borzni indeksi so zato na Wall Streetu padali še globlje. Profesor ekonomije na Dartmouthu Danny Blanchflower je na televiziji Bloomberg Mnuchinapozval k odstopu, saj da je bilo sporočilo o bankah »najbolj neumno dejanje finančnega ministra v zgodovini«. Mnuchina je potem označil za bedaka.
Tri slaba leta
Ameriški predsednik Donald Trump je poskušal vse skupaj pomiriti s pozivom vlagateljem, da so padci cen le izvrstna priložnost za nakup, in deloma mu je tudi uspelo, saj so se včeraj indeksi obrnili rahlo navzgor. A finančni analitiki vseeno trdijo, da so se svetovni finančni trgi znašli v tako imenovanem medvedjem trendu. Glede na dognanja strokovnjakov banke Goldman Sachs tak trend v povprečju traja 13 mesecev, delnice pa medtem v povprečju izgubijo tretjino svoje vrednosti, in da si opomorejo, traja še nadaljnjih 22 mesecev.
Gospodarstvo še v dobri kondiciji
Podatki, ki so jih zbrali pri finančnem velikanu Goldman Sachs, kažejo, da je eden najbolj reprezentativnih indeksov, S&P 500, izgubil kar 20 odstotkov od svoje najvišje vrednosti v zadnjem letu. Skrb vzbujajoče je predvsem, da indeksi ob koncu leta po navadi rastejo, medtem ko tokrat kaže, da bo njihovo gibanje najslabše po letu 1931, ko je svetu vladala velika depresija. A kljub pesimističnim analizam strokovnjaki trdijo, da je svetovno gospodarstvo v dobri kondiciji in še ni razloga za popoln preplah.
Arhiv časopisa Novice Svet24
