Zoran Janković je spremenil Ljubljano. Očitno na bolje, kar so Ljubljančanke in Ljubljančani izrazili tudi na nedavnih volitvah, ko so mu zaupali že četrti mandat na čelu občine. Z nami je iskreno spregovoril o volitvah, delu v drugih občinah, Marjanu Šarcu, Alenki Bratušek in prazničnem vzdušju v krogu družine.
Kako bi ocenili tokratno volilno kampanjo v primerjavi s prejšnjimi in kako ste gledali na svojega glavnega izzivalca Anžeta Logarja?
V 12 letih je bila to moja sedma kampanja. Šestkrat je zmagala moja ekipa, eno, leta 2014, pa sem izgubil sam, ker sem šel na državnozborske volitve brez pravega notranjega naboja. Letošnja kampanja je bila po mojem mnenju pripravljena najbolje. Imeli smo dobro razdelan program in izjemen časopis s pregledom, kaj smo v 12 letih naredili in kakšni so načrti v prihodnje. V nasprotju s prejšnjimi kampanjami sem tokrat zelo zgodaj povedal, da bom kandidiral. To je bila moja odločitev. Tisto, kar me veseli, je, da so Ljubljančani prišli na volišča v velikem številu. To dokazuje tudi, da teza, da se Ljubljana razvija samo v centru mesta, kot nekateri trdijo, ne drži. Če bi držalo, potem Lista Zorana Jankovića ne bi zmagala v vseh četrtnih skupnostih, tudi v Sostrem. Ljubljana se torej razvija enakomerno.
Anže Logar mi je kot kandidat zelo ustrezal. Podprle so ga vse stranke desnice, če pa bi se skupaj z njim fotografirali tudi vodje teh strank, sem prepričan, da bi bila udeležba na volitvah še večja. Poleg tega – tisto, kar Ljubljančane najbolj zanima, je, ali bodo imeli narejen pločnik, kanalizacijo, vrtec, šolo … Vesel sem, da je Ljubljana na teh volitvah znova pokazala, da tu ni prostora za nestrpnost ter za ograje ali žice v glavah ljudi. Ne smemo pozabiti, da je Ljubljana mesto Heroj! Naša filozofija je živeti skupaj in spoštovati vse različnosti. To smo pokazali tudi v praksi, ko smo prostore v Mestni hiši dali v uporabo LGBT-skupnosti, in smo edini v Evropi, ki smo to naredili. Odstotek glasov, ki jih je prejel Logar, je največ, kolikor lahko SDS skupaj z desnico dobi v Ljubljani. Logar sicer ima dober nastop, je pa imel eno veliko težavo: v parlamentu je vedno glasoval proti Ljubljani. Glasoval je tudi proti zakonu, da bi Ljubljana dobila več denarja. Po tem zelo težko volivcem razložiš, da imaš rad Ljubljano. Ni nepopisan list papirja. Ima tudi resne možnosti za vodenje stranke, če ga Janez Janša ne bo odstranil.
Volitve so mi bile v veselje. Ko pridejo volivci za zaveso, se odločijo po tem, kaj je zanje dobro in kaj ne. Ljudi se ne da varati na dolgi rok. Ljubljana je dokaz tega.
Ko pridejo volivci za zaveso, se odločijo po tem, kaj je zanje dobro in kaj ne. Ljudi se ne da varati na dolgi rok.
Ali se vas vsa polena, ki vam jih mečejo pod noge, sploh še dotaknejo ali je za vas pomemben le končni rezultat?
Kdor razlaga, da mu je vseeno, kaj govorijo, ne govori resnice. Seveda se te dotakne. Ampak potem ko berem, kdo to piše in objavlja, si mislim, ali se je res vredno sekirati. To so mediji, ki jih financirajo desne stranke in v katerih ne želim nastopati, razen če bi se soočil z Janezom Janšo. Kar se ne zgodi. Kar zadeva sodnike in hišne preiskave, je zanimivo, da jih je večino odredil sodnik, ki ima zaledje v SDS, vse moje primere pa vodi ista državna tožilka, Blanka Žgajnar. Nazadnje sem bil na sodišču zaradi primera Gratel, kjer naj bi bil koruptiven, ker je zasebno podjetje doniralo Ljubljanskemu gradu. Pa naj razume, kdor more. Trdim, da je ista tožilka v primeru farmacevtke vedela, da ne morem biti obsojen, ker ni krivde, zato je primer dala v javnost, da bi me obsodila ulica. Sodišče spoštujem in prepričan sem, da pravico lahko dosežeš le znotraj sodišča, in ne pred njim, kot to nekateri počnejo. Vedno govorim o konkretnih imenih, ki nad mano izvajajo inkvizicijo, in ne policiji in tožilstvu nasploh, ki svoje delo opravljata korektno.
Ali ste, ko ste prvič postali župan, imeli tako dolgoročno vizijo oziroma ali ste takrat razmišljali, da boste toliko časa župan prestolnice?
Tudi zdaj ne razmišljam o tem. Vizijo Ljubljana 2025 smo imeli izoblikovano že leta 2007 in večino tega, kar je tam zapisano, smo že izvedli, v nekaterih primerih celo prehiteli. Torej, dolgoročno vizijo smo imeli in dosegli smo, da je v Ljubljani kakovost življenja visoka. O naši peš coni v mestnem središču nas v tujini vedno sprašujejo, tudi o zelenih površinah, pa o tem, da je Ljubljana varno mesto, da živimo skupaj v vsej svoji različnosti ... Ljudje prihajajo k nam in se počutijo sproščene, ne potrebujejo neke dodatne varnosti. O tem, koliko časa ostati župan, ne razmišljam. Ravno zdaj mineva eno leto, ko sem se moral odločiti, ali bom spet kandidiral. Odšel sem na Golovec in sam s seboj opravil pogovor. Imel sem štiri variante: ena je bila upokojitev, ker zanjo izpolnjujem vse pogoje; druga so bile državnozborske volitve, tretja lokalne in četrta gospodarstvo. Pokoj je odpadel, nato sem obiskal zdravnika in pregledi so pokazali, da sem zdrav in v dobri formi. Na državnozborske volitve nisem šel, ker si nisem želel dodatnega drobljenja glasov na levici, a sedenje v parlamentu ni zame. Poskušal sem omogočiti, da bi skupaj nastopili SD, SMC in Desus, kar se žal ni uresničilo. Na koncu smo levi blok naredili s Karlom Erjavcem. In nato so se zgodile lokalne volitve.
Ali ima Ljubljana še kakšen »madež«, ki bi ga radi odpravili?
Ne bi rekel, da so to »madeži«, si pa želim, da bi zaključili štiri projekte. Prvi je protipoplavni projekt Mali graben, kar mora urediti država, saj ima v ta namen že evropska sredstva. Drugi projekt je dokončanje zasebnega dela Stožic, ki ga je kupil Izet Rastoder, da bodo potem končno zaživele polnem sijaju. Tretji projekt je prenova Plečnikovega stadiona in upam, da bo gospod Pečečnik čim prej pridobil gradbeno dovoljenje, četrti pa prenova osrednje tržnice in gradnja garaže pod njo, da bo tržnica končno osvobojena vozil. Še vedno verjamem, da smo najlepše mesto na svetu. Tisto, kar bi pa meni izpolnilo dušo, a ne vem, če bom dočakal, je poglobitev železnice. To bi bila zame izpolnitev vseh sanj.
Ne smemo pozabiti, da je Ljubljana mesto Heroj! Naša filozofija je živeti skupaj in spoštovati vse različnosti.
Kako ste spremljali volilne zaplete v drugih občinah, recimo v mestni občini Koper?
Borisa Popoviča po njegovih rezultatih izjemno spoštujem. Popovič je Koper popolnoma spremenil na bolje. Moja ocena je, da Boris v Kopru ni imel protikandidata, ampak je bil to referendum za Popoviča ali proti njemu. Pri 29 tisoč glasovih in tako majhni razliki bi bilo dobro glasovnice še enkrat prešteti, da se razjasnijo vsi dvomi.
In kako ocenjujete razvoj drugih mestnih občin?
V Murski Soboti so spremembe zelo vidne. Na Ptuju niso končali projekta zaprtja mestnega središča, ki bi ga po mojem mnenju morali končati. V Mariboru sem napovedal zmago Saše Arsenoviča. Očitno volivci v bivšem županu niso prepoznali dela, a glede na to, kako je odšel Franc Kangler, je bila majhna možnost, da bi lahko spet postal župan. S Sašo Arsenovičem smo se že srečali in z veseljem bomo z njimi delili svoje izkušnje. V Kranju je bivši župan Triler začel spremembe, ki mislim, da jih bo Rakovec nadaljeval. Novo mesto in Velenje se prav tako zelo lepo razvijata. Na koncu vedno ocenjujejo tisti, ki novosti uporabljajo, a to so prebivalci. Presenečenje sta bila Nova Gorica in Slovenj Gradec, kjer je šlo za tesno odločitev. Ni pošteno, da govorim, kaj bi naredil v kateri občini. Vsak naj sam odloči, kajti vsak najbolje pozna svoje mesto in potrebe občanov. Lahko samo povem, kaj mi je lepo, ko pridem na obisk.
Premakniva se še na državno raven oblasti. Kako ocenjujete vlado Marjana Šarca?
Kot uspešno. Napovedal sem, da bo Marjan Šarec pozitivno presenetil, a mi nekateri niso verjeli. V prvih stotih dneh je dosegel tri pomembne točke. Podpisal je dogovor s sindikati. Po osmih letih je prvi predsednik vlade, ki je podpisal dogovor z občinami o povprečnini. S tem, da mislim, da je tukaj treba sprejeti še dopolnila. Če smo soglašali z višjimi plačami med gasilci, v vrtcih, knjižnici … potem morajo to povprečnino dobiti samo tiste občine, ki to imajo. Zato smo predlagali tri razrede: mestne občine, ki imajo vse te storitve, potem so večje občine, ki niso mestne, a imajo večino storitev, in tiste manjše, ki teh storitev nimajo. In tretja pomembna stvar, ki jo je Šarec naredil, je, da je zelo jasno povedal, kdo je šef v hiši, in se ne pusti izsiljevati. Če primerjam težave, s katerimi se srečujejo predsedniki vlad po Evropi, je on zelo dobro začel.
Kakšen je vas osebni odnos z njim?
Korekten. Še ko je bil župan, je bilo sodelovanje zelo korektno. Sodelovala sva na primer pri izmenjavi izkušenj glede turizma.
Kakšen pa je vaš odnos z Alenko Bratušek?
Zadnja štiri leta nisva spregovorila besede. Menim, da je pri infrastrukturi lahko uspešna, pod pogojem, da ne pozabi, da je nekdo drug predsednik vlade. Finance odlično pozna in je tudi odločna. Od najinega razhoda nisem ničesar rekel čez njo. O tem, kako in zakaj sva se razšla, veva samo midva. Dejstvo je, da sem jo izbral za predsednico vlade in ji dal priložnost.
Tisto, kar bi pa meni izpolnilo dušo, a ne vem, če bom dočakal, je poglobitev železnice. To bi bila zame izpolnitev vseh sanj.
December je, imate poln urnik. Ali še najdete čas za svojo družino?
Urnik je poln ves čas. Že 40 let živim enako. Z ženo bova konec leta v centru mesta, v veliko veselje so mi vnuk in obe vnukinji. Po navadi se vidimo za vikende. Je pa dejstvo, da so nas vsi napadi še bolj združili. Povezanost je še izrazitejša. Kot sem že povedal: ne glede na to, kaj se bo zgodilo, moja sinova bosta vedno moja sinova. Kaj so otroci krivi, če se je ata odločil, da bo šel v politiko? In obratno, kaj so starši krivi – v tem primeru moja mama, če sem se odločil, da grem v politiko? Hudo je prenašati to, da ko nimajo česa povedati o meni, se znesejo nad mojo družino. To je resnično nedopustno. To velja za vse, ne samo za Jankoviće. Nikoli me ne boste slišali, da bi kaj rekel na primer čez Janševe otroke ali njegovo ženo. Imajo pravico do svojega življenja. A v 12 letih županovanja podjetji mojih sinov nista nikoli poslovali ne z MOL ne z našimi javnimi podjetji.
Ali imate za praznike doma kakšno tradicijo?
Imamo božično kosilo pri tašči, ko se zbere vsa družina. Z mojo mamo, ki bo zdaj stara že devetdeset let, pa gremo skupaj silvestrovat.
Da na ulici začutim, da živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti, je meni v največje veselje.
S čim je mogoče decembra razveseliti Zorana Jankovića?
To je najtežje vprašanje. Razveselijo me rezultati dela, zadovoljstvo Ljubljančanov, ko grem skozi mesto, in to, da kljub vsej razigranosti in alkoholu v decembrskem času do zdaj ni bilo nobenega incidenta. Upam, da bo tako tudi ostalo. Pomembno je sodelovanje in vesel sem, da moji sodelavci verjamejo v razvoj Ljubljane. Da na ulici začutim, da živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti, je meni v največje veselje. Ni ga lepšega mesta, kot je Ljubljana. Sem ateist, a sem kljub temu na volitvah dobil podporo vodij treh velikih verskih skupnosti: muslimanov, pravoslavcev in protestantov, ter enega izjemnega, popularnega župnika – Dorija v Berlinu. A ni to največja nagrada?
