Nenadna odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o umiku ameriških vojakov iz Sirije je presenetila praktično vse. Od njegovih republikanskih zaveznikov v senatu - njegov tesni zaveznik senator Lindsey Graham je potezo celo primerjal z domnevno slabimi odločitvami Baracka Obame - do demokratskih nasprotnikov in predstavnikov koalicijskih držav.
Štiriletna vojaška kampanja v Siriji se bo za Američane tako očitno kar hitro končala. Predstavnik ameriške vlade je včeraj javnost obvestil, da so ukazi, ki jih je Pentagonu naložil predsedniku, jasni: "umakniti vojake iz Sirije, kakor hitro bo to mogoče." Natančna časovnica še ni znana, a približno 2.000 ameriških vojakov bi se naj domov odpravilo v naslednjih nekaj tednih.
Kritike te nenavadno hitre odločitve sicer naslavljajo tri različne problematike, ki jih umik odpira.
Ameriške politike najprej skrbi, kaj bo umik ameriške vojske pomenil za vpliv Rusije in Irana na tem območju. ZDA namreč ravno z vojaško prisotnostjo v Siriji omejujejo vpliv Irana in Rusije na politični razvoj v državi. Razplet skrbi tudi Izrael, ki je mnenja, da ameriška prisotnost v Siriji preprečuje nebrzdan vpliv Irana. Glede tega tudi ni jasno, ali bo umik ameriških vojakov pomenil tudi konec zračnih napadov na cilje v Siriji, je pa tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders včeraj dejala, da se bodo ZDA "usmerile na naslednjo fazo kampanje."
Druga skrb se tiče ponovnega vzpona organizacije Islamska država, ki so jo Sirske demokratične sile (SDF) - samoorganizirana vojska severne Sirije pod vodstvom kurdske milice YPG - ob kritju ameriških letal izgnale iz vseh mest ter večjih naselbin na severu in vzhodu države. Tiskovni predstavnik britanskega obrambnega ministrstva je že opozoril, da Islamska država kljub velikim izgubam še zdaleč ni poražena. "Mnogo še mora biti storjenega. Ne smemo izgubiti pogleda na nevarnost, ki jo [Islamska država] predstavlja. Tudi brez ozemlja Daesh ostaja nevarnost."
Navsezadnje pa umik ameriških vojakov iz Sirije pomeni izjemno negotovost za dosedanje ameriške zaveznike na terenu - Kurde. Ti so se s svojo milico YPG in širše organiziranimi oboroženimi silami znotraj SDF izkazali kot daleč najbolj zanesljiva terenska sila, na katero so se lahko naslonile ZDA pri boju proti Islamski državi. SDF so tako uspele osvoboditi ne le severnih, pretežno kurdskih ozemelj, ampak tudi južnejša mesta, vključno z nekdanjo prestolnico Islamske države Rako in celo naselja v jugozahodni provinci Deir ez Zor, kamor so se pripadniki Islamske države v Siriji zatekli po obsežnih izgubah na severu.
Sedaj jim grozi uničenje, saj jim je vojno napovedal njihov dolgoletni nasprotnik turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Ta je vojsko že poslal nad Kurde ne le v Turčiji pač pa tudi v Siriji. Prvič avgusta leta 2016, ko je turška vojska zasedla del ozemlja med Evfratom in skrajnim severozahodom Sirije, ter drugič januarja letos, ko so turški vojaki zasedli provinco Afrin, kjer je pretežno kurdsko prebivalstvo dotlej celotno vojno preživelo v miru.
