Več mandatov ste imeli priložnost opazovati politične dinamike v EU. Kaj pričakujete v prihodnosti?
Skrbi me, da sile, ki so zaslužne za to, da je prišlo do ustanovitve Evropske zveze, danes izgubljajo moč na levi in desni. Mislim na krščanske demokrate in še bolj socialiste. Skrbi me, da se levi in desni ekstremizem krepi, da je zelo močan populizem in tudi nekateri socializmi. To seveda ne more krepiti Evrope, jo pa lahko spravi k pameti. Situacija, kakšna je, zahteva premislek, kako bomo delali skupaj.
Mislim, da se bo slika evropskega parlamenta precej spremenila. Pričakujem, da bo Evropska ljudska stranka še vedno relativni zmagovalec, vendar za zdaj nima garancije, da lahko spravi svojega spitzenkandidata na mesto predsednika komisije. Zdi se pomembno, da se proevropske sile dobro pripravijo na volitve. Ključno je, da tudi po teh volitvah evropski projekt preživi.
V zadnjem letu smo videli skorajšnji padec velikih državnikov. Od vodstva stranke je odstopila Angela Merkel, Emmanuel Macron je izgubil svoj ugled zaradi gibanja rumenih telovnikov. Ali še imamo koga v EU, ki bi ponujal vizijo?
Včasih je bilo dovolj, da je imela evropska elita, kot so bili Robert Schuman, Konrad Adenauer, Alcide De Gasperi, Jean Monnet in tako naprej, dobro vizijo. Poznali smo Evropo močnih osebnosti, kot so bili Helmut Kohl in Willy Brandt pred njim, tudi Margaret Thatcher ali prej Charles De Gaulle in Jacques Delors. Danes je videti, da takšnih osebnosti ni več.
Merklovo je odnesla prevelika odprtost do migracij, ki je vplivala tudi na izid brexita. Danes ni dovolj, da gremo naprej z elitami, čeprav si želim EU z jasno vizijo. Za njo morajo stati njeni državljani v vseh državah članicah. Če imamo v polovici Evrope takšen pogled na migracije, v drugem pa radikalno drugačnega, potem je nekaj narobe.
Danes so elite dolžne slediti ljudskemu glasu, ki je nedvomno za več Evrope. To je treba preliti v skupne imenovalce. Tisti, ki predlagajo na nekaterih področjih manj Evrope, recimo Orban ali Poljaki in Čehi – dajmo predloge na mizo, poglejmo, ali bi to res delovalo bolje, in se odločimo narediti več, kjer se da narediti več. Čas, da se dogovorimo, poteka. Želim si, da gremo na evropske volitve z jasno vizijo. Manfred Weber kot naš (Evropske ljudske stranke, op. p.) spitzenkandidat bo to zagotovo ponudil.
Kateri glasovi prevladujejo v Evropski ljudski stranki? So to glasovi Poljske, Madžarske ali glasovi starih članic EU?
V EU se je zgodilo nekaj zanimivega. Zahod ne razume dobro, kaj govori srednja Evropa, ki je jaz ne omejujem samo na višegrajske države ali na voditelje, kot sta Viktor Orban in Lech Kaczynski. Srednja Evropa ima drugačno izkušnjo, zgodovinsko, politično, kulturno. Zahod se ne ukvarja veliko z identiteto, srednja Evropa se in nanjo veže tudi vprašanje migracij. Vidimo, da v teh državah vlada izrazito razpoloženje proti migracijam, zlasti ilegalnim. Tukaj preprosto manjka pogovorov o nekaterih bistvenih vprašanjih. Brez nekega resnega dialoga ne moremo naprej, ne moremo imeti ene Evrope in dveh migracijskih politik.
Je do tega prišlo tudi zato, ker smo prebivalci južne in vzhodne Evrope nekako še vedno gastarbajterji v osrednji Evropi?
Jaz v Bruslju opozarjam na ta problem. Nemčija o tem ne govori veliko, saj ima od tega plus. Z Bosno in Hercegovino ima celo sporazum, po katerem dobiva od nje 14 poklicnih profilov. Neki podjetnik mi je zadnjič rekel zanimiv stavek: »Bosanca ne dobiš več v Sloveniji«. Prioriteta je Nemčija, Slovenija ni več ciljna država.
To je nereflektiran problem, če bomo mi imeli na JV prazna področja – kakšna je tedaj to perspektiva.
Pa vendar ne gre le za Evropo izzivov, temveč tudi za Evropo priložnosti. Zdaj smo v zaključnih fazah podpisa prostotrgovinskega sporazuma z Japonsko, kakšne priložnosti to prinaša?
Sporazum z Japonsko je izjemnega strateškega pomena. Pričakujemo, da bo potem, ko bodo odpadle tarife in carine, to dvignilo bruto družben produkt na obeh straneh vsaj za odstotek. Videli smo, kakšen vpliv je imel na trgovino in gospodarsko rast sporazum med EU in Južno Korejo. Ob tem pa smo opredelili še 50 področij strateškega sodelovanja, ki zajema tehnologijo, delo v zvezi s podnebnimi spremembami, boj proti terorizmu, zdravje in ostalo.
Slišati je, da med čebelami kranjska sivka slovi kot izjemno pridna, vendar da se ne zna upreti lokalnim japonskim sršenom. Ali lahko postane konkurenčna na tako zahtevnih trgih?
Torej sršenom se čebele nasploh slabo upirajo. (smeh) Vem za azijske čebele, ki so sposobne v kratkem času dvigniti temperaturo za deset stopinj in to nadležnika odžene ali ugonobi. Naše čebele te sposobnosti nimajo, vendar kjerkoli smo jih razširili, so se dobro obnesle, čeprav jim seveda najbolj godi slovensko ozračje. Ne skrbi me torej za njihov sloves oziroma za njihovo izvozno prihodnost.
