Iz Hrvaške se je od vstopa v Evropsko unijo izselilo dvakrat več ljudi, kot pa je zabeležila uradna statistika, je mogoče prebrati v analizi zagrebškega Inštituta za javne finance, objavljeni v časopisu Public Sector Economics.
Znanstveniki Ivana Draženović, Marina Kunovac in Dominik Pripužić so analizirali in primerjali domače in tuje podatke o novi hrvaški emigraciji. Ugotovili, da bi lahko bilo dejansko število izseljenih 2,6-krat višje od uradnih statističnih podatkov. Ti kažejo, da je Hrvaško med letoma 2013 in 2016 zapustilo 102.000 ljudi. Po drugi strani pa tuji registri za isto obdobje govorijo o veliko višji številki – o 230.000 izseljenih.
Največ ljudi se je izselilo v Nemčijo, več kot 71 odstotkov. S 7,6 odstotka je na drugem mestu Avstrija, na tretjem pa Irska, kamor je odšlo 6,7 odstotka emigrantov.
Izseljujejo se mlajši
Največ ljudi se je izselilo v Nemčijo, več kot 71 odstotkov. S 7,6 odstotka je na drugem mestu Avstrija, na tretjem pa Irska, kamor je odšlo 6,7 odstotka emigrantov.
V raziskavi je kot glavni razlog za izseljevanje navedeno prosto gibanje delavcev znotraj meja Evropske unije ter njihove percepcije, da so življenjski pogoji boljši v drugih, bolj razvitih državah članicah.
V primerjavi s prejšnjimi valovi izseljevanja se je povprečna starost izseljencev znižala. Tako je med letoma 2001 in 2013 povprečni hrvaški emigrant štel 41,5 let, leta 2016 pa 33,6 let.
Če se le vrnejo
Avtorji raziskave poudarjajo, da čeprav je odhajanje mladih nedvomno izguba za Hrvaško, morda posledice na dolgi rok ne bodo tako uničujoče, če se bodo vrnili. Tisti pa, ki so ostali, imajo boljše možnosti za zaposlitev in višje plače, s tem pa pada delež nezaposlenih.
Sta pa zaradi izseljevanja najbolj na udaru pokojninski sistem in sistem socialne pomoči.
