Številni si želijo odprave premikanja ure dvakrat na leto in tudi znanstveniki menijo, da je premikanje ur nesmiselno. A hkrati so nekateri posvarili, da bi lahko imela trajna uvedba poletnega časa hude posledice, zlasti za šolarje in študente, pa tudi v prometu.
Dolgo časa je veljalo poleti eno uro naprej, pozimi uro nazaj in številni ljudje so trpeli zaradi premikanja ure. Evropska komisija pa namerava sedaj v skladu z opravljenim spraševanjem državljanov, ki so podprli odpravo premikanja ure, to tudi predlagati.
Znanstveniki so to načeloma že pozdravili, saj umetno premikanje ure ni v skladu z biološkim ritmom. A nekateri strokovnjaki sedaj opozarjajo pred usodnimi posledicami trajne uvedbe poletnega časa.
Kronobiolog Till Roenneberg iz Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v München svari, da bi to prineslo ogromne težave. Posvaril je pred - kot je to poimenoval - "cloxitom".
Stalni poletni čas bi po njegovem mnenju lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem, kar pomeni, da bodo Evropejci po njegovih besedah postali debelejši, bolj neumni in bolj zlovoljni.
"Vsaka država, ki pri tem ne bo sodelovala, nas bo prehitela na akademskem področju," je menil in dodal, da bo trajni poletni čas vplival predvsem na šolarje in študente, ki se učijo in morajo naučeno tudi predelati, zaradi premalo spanja pa bodo prikrajšani. V starosti približno 20 let je potreba po spanju po njegovih besedah največja. Kot je še dejal, je Rusija že poskusila uvesti trajni poletni čas, a ji je pri tem spodletelo.
Pojasnil je, da je potrebno pri trajnem poletnem času več dni vstajati v temi. "In glede na kraj domovanja, lahko imate šest tednov več temnih šolskih juter," je še dejal Roenneberg in kritiziral, da je bil spletni vprašalnik Evropske komisije izveden brez pojasnil.
Tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja DGSM zagovarjajo "normalen" čas. Dosedanji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti, je dejal predsednik DGSM Alfred Wiater. "Če smo pozimi zjutraj dlje časa izpostavljeni temi, smo slabše predramljeni, kar lahko vpliva na koncentracijo in pozornost ter privede do več napak v šolah in na delovnih mestih ter prometnih nesreč."
Svetloba in tema sicer vplivata na našo notranjo uro, na čas, kdaj smo budni in kdaj utrujeni, težava je le, da se le malo ljudi lahko ravna po svojem naravnem ritmu. Dnevni ritem narekuje tako imenovani družbeni čas, zaradi česar večina potrebuje zjutraj budilko, da je pravočasno na delovnem mestu ali v šoli.
Po besedah Roenneberga gre pri tem za "družbeni jetlag". Dodaja, da če je poleti dlje časa svetlo, pride kasneje tudi do proizvodnje hormona melatonina, ki vpliva na zaspanost, zaradi česar ljudje potem niso pravočasno utrujeni, kljub temu pa morajo zjutraj zgodaj vstati.
Vsaj še letos se sicer še ne bo mogoče izogniti premikanju ur - v noči na 28. oktober se bodo ure premaknil za eno uro nazaj.
