Ko gre za denarne zadeve, mora vsakdo imeti svojo osnovno idejo o tem, kako naj denar, ki ga investiramo ali varčujemo, deluje v smeri prihodnjih želenih ciljev.
Profimedia
Temeljni koncept finančnega načrtovanja.
Vsak, ki varčuje in investira na primeren način, ima tudi dober občutek, saj se zaveda, da bo lahko v prihodnje s privarčevanim zneskom omogočil šolanje otroka, nakup avtomobila ali celo nakup nepremičnine. Če želite prevzeti svojo finančno uspešnost in sposobnost za rast premoženja na naslednjo stopnjo, vam bom predstavila pet nasvetov, ki vam bodo pomagali postati boljši vlagatelj.
To pomeni, da si odgovorite na preprosto vprašanje, zakaj sploh varčujete in s kakšnim namenom. Odgovor na vprašanje »kako varčevati« se vedno začne z vprašanjem »zakaj varčujemo«. Mikavno si je domišljati, da je le en pravi način investiranja ali varčevanja. Čeprav so nekatere strategije lahko boljše od drugih, pa splošne rešitve ni. Uporaba naložbene strategije, ki je najboljša glede na vaš položaj pomeni, da morate vaše naložbe ovrednotiti v okviru vaših ciljev in si odgovoriti na vprašanji zakaj vlagate in varčujete in kaj želite z varčevanjem doseči. Tako bodo vaši cilji določili alokacijo sredstev, torej razpršitev sredstev med naložbe, ki so geografsko razpršene, z različno nihajnostjo, in njihova korelacija naj bi bila čim manjša ali celo negativna, z različnimi tveganji. Hkrati bodo cilji določili še časovni horizont varčevanja in investiranja ter toleranco do tveganja. Varčevanje v vzajemnih skladih je tako primerno predvsem za dolgoročnejše strateške cilje, kot so denimo dodatna pokojnina, predčasna upokojitev ali varčevanje za financiranje prihodnjih potreb otrok.
Periodično ponovno ovrednotite svoj načrt in cilje
Življenje se spreminja in prav tako tudi cilji. Ko se stvari spremenijo, je čas, da ponovno ocenite svojo naložbeno strategijo in jo po potrebi prilagodite. To ne pomeni, da mesečno prilagajate svoje naložbe, ampak, da si vsaj enkrat letno vzamete čas in skupaj s finančnim svetovalcem pregledate finančni načrt in ob tem, ali so vaše naložbe še vedno usklajene s cilji in si postavite naslednja vprašanja:
Kdaj bom potreboval investirana sredstva?
Se je kaj spremenilo, glede tveganj, ki jih sprejemam?
So izbrane naložbe dovolj razpršene?
Razumem izbrane naložbe v katere investiram in vlagam?
To so pomembne stvari, ki jih je treba upoštevati, vendar pregledovanje naložb še ne pomeni, da morate karkoli spremeniti. Pravzaprav je včasih dober ukrep tudi ta, da nič ne ukrepate.
Razumeti razliko med toleranco do tveganja in sposobnost prevzeti tveganja
Toleranca do tveganja je subjektivna in pomeni koliko tveganja lahko prevzamete, torej višino nihajnosti, ki jo lahko sprejemate pri svojih naložbah. S sprejemanjem visokega tveganja sprejemate tudi visoka nihanja vrednosti v svojem portfelju. To pomeni, da nimate težav z nerealiziranimi izgubami v portfelju in ste prepričani v svojo sposobnost, da lahko izničite tržna nihanja brez večje panike. Če imate nizko toleranco do tveganja veste, da se ne želite ukvarjati z divjimi nihanji in z veliko nestanovitnostjo svojega portfelja, zato tudi temu primerno vlagate in varčujete v nizko tvegane naložbe. Na drugi strani pa je sposobnost prevzemanja tveganja objektivna in pomeni dejansko zmožnost prevzemanja tveganja, ki je odvisno od velikosti prihrankov in investiranih sredstev, od naložbenega horizonta in od finančnih ciljev. Biti boljši vlagatelj pomeni, da razumete, da medtem, ko boste morda pripravljeni prevzeti višja tveganja veste, da lahko prevzamete le toliko tveganj, kot jih narekujejo vaši cilji.
Razpršite svoj portfelj
Raznolikost vaših naložb med regijami, sektorji, strategijami in vrstami naložb ali skladi, pomaga ublažiti tveganja, s katerimi se soočate. Vsaka vrsta naložbe se drugače odziva na spremembe trga. In čeprav razpršenost ne zagotavlja donosa in zaščite pred izgubami, vam lahko pomembneje pomaga ublažiti nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.
Odstranite priložnost za človeško napako
Povprečni vlagatelji so nagnjeni k oblikovanju človeških napak, ki jih povzročajo čustva. Če želite biti boljši vlagatelj, se morate izogibati čustvenim in iracionalnim odločitvam. In na koncu biti boljši vlagatelj pomeni biti samozavesten, biti preudaren in biti moder, torej tisti, ki spozna, da je pametno investiranje usmerjeno v nadziranje tistega, kar se da nadzirati z dobršno mero razuma in discipline.
Osebni arhiv
