Do leta 2020 bo ustanvoljena deset tisoč glava mejna straža Evropske unije z obsežnimi pooblastili, poroča časnik Financial Times, ki je dobil vpogled v osnutek načrta Evropske komisije.
Straža naj bi bila namenjena prestrezanju novih migrantskih valov, ustavljanju nelegalnega potovanja med državami članicami EU in pospeševanju deportacij migrantov v domače države, če ti ne bodo dobili odobrenega azila. Mejna straža bi sicer dobila obsežna pooblastila, med drugim bi bila oborožena, lahko pa bi intervenirala tudi v tretjih državah.
Načrt, ki bi ga naj v sredo na letnem poročilu o stanju v uniji predstavil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, so že obsodile nekatere humanitarne organizacije, ki trdijo, da se EU spreminja v "trdnjavo Evropo," saj se njene članice ne morejo dogovoriti glede skupne migracijske politike.
Čeprav so migracije v države EU danes mnogo bolj omejene kot v letih 2015 in 2016, je vzpon proti-migrantskih političnih sil v nekaterih članicah zahteval bolj trd odziv Bruslja. Načrt tako prihaja po tem, ko je nova italijanska vlada čez poletje zavrnila več ladij z migranti.
"Želimo čimbolj federalizirati obrambo zunanjih meja in pomagati mejnim državam," je za FT dejal neimenovani višji evropski uradnik, prav tako neimenovani diplomat pa je opozoril na dvoreznost tovrstnega načrta: "Dobro je imeti strukturo in s tem večjo moč, a vedno obstaja bojazen, da bo federalni nadzor povozil pristojnosti nacionalnih držav."
Mejna straža bo najbrž na tnalu tako s strani humanitarnih organizacij, ki se borijo za bolj humano politiko do migrantov, kot s strani mediteranskih držav, ki bodo želele ohraniti suverenost lastnih policijskih sil za nadzor meja.
Ob tem se znova dvigajo strahovi, da bi lahko načrtovani napad sirske vojske na provinco Idlib, zadnjo utrdbo uporniških sil, na zahod pognal do 800.000 novih beguncev.
