Osrednje sporočilo letošnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora je, da je samomor mogoče v veliki meri preprečiti, a je za to potrebno sodelovanje mnogih: družine, prijateljev, sodelavcev, skupnosti, zdravstvenih delavcev, verskih voditeljev, politikov in vlade.
Ne glede na starost je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Zaradi samomora vsako leto umre več kot 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. V Sloveniji je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v lanskem letu za posledicami samomora umrlo 411 ljudi.
V Sloveniji je lani samomorilni količnik, ki govori o številu umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, znašal 19,89 oz. 31,87 za moške in 8,08 za ženske. V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora umrlo 327 moških in 84 žensk. Lanski količnik je bil nekoliko višji kot leta 2016, ko je bil količnik najnižji v zadnjih nekaj desetletjih.
"Porast, zabeležen v letu 2017, nas opozarja, da je preprečevanje samomora naloga, ki se ji je potrebno kontinuirano posvečati, tudi kadar gre statistika na bolje, in naloga, pri kateri morajo sodelovati vsi sektorji. Pomembno je dopolnjevanje preverjenih kliničnih intervencij in javnozdravstvenih strategij," je poudarila Saška Roškar z NIJZ.
Poleg tega je po njenih besedah kljub trendu upadanja samomorilni količnik v Sloveniji še vedno nad evropskim povprečjem, ki je 11 umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev. Hitrejši upad količnika je zaznati pri ženskah kot pri moških.
Dvig ozaveščenosti in pismenosti
Slogan letošnjega svetovnega dneva Skupaj za preprečevanje samomora se bo nadaljeval tudi v letih 2019 in 2020. Viziji sodelovanja med različnimi sektorji sledi Resolucija nacionalnega programa o duševnem zdravju 2018-2028, ki jo je marca letos sprejel državni zbor. Eno izmed prednostnih področij je preprečevanje samomora.
Resolucija v zvezi s tem izpostavlja pet specifičnih ciljev: dvig ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja s poudarkom na samomoru; zgodnja identifikacija ogroženih oseb; zagotavljanje dostopnosti do pomoči in obravnave samomorilno ogroženim osebam; zmanjševanje porabe alkohola in omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor.
Najbolj ogrožene vzhodne statistične regije
Po podatkih NIJZ med bolj ogrožene v Sloveniji glede števila samomorov še vedno spadajo vzhodne statistične regije. Podobno kot drugod po svetu tudi pri nas samomorilni količnik narašča s starostjo, posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah. Med ranljivimi skupinami so tudi mladi.
Sicer so NIJZ, Slovenski center za raziskovanje samomora, Slovensko združenje za preprečevanje samomora, Center za psihološko svetovanje Posvet in Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija tudi letos pozvali k udeležbi v kolesarski akciji Prekolesarimo svet, ki se je začela 10. avgusta in se bo končala danes.
Pobudnik akcije je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora, ki skuša tudi letos uresničiti izziv, da bi udeleženci z vsega sveta z združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje. Namen akcije je razširjati zavedanje, da samomore lahko preprečujemo, ter obenem vzpodbujati druženje in povezovanje med ljudmi.
