Makedonski premier Zoran Zaev pa je nato sporočil, da bo njegova država poslej nosila ime Republika Severna Makedonija.
Brez posebne opombe, da gre za slovanski jezik
"Dosegli smo dogovor, dober dogovor, ki zadovoljuje vse pogoje, ki jih je postavila Grčija," je povedal Cipras na grški televiziji ERT. Povedal je, da bo Makedonija odslej imela "sestavljeno ime z geografskim označevalcem". Ni pa povedal, za kakšno ime naj bi šlo.
To je nato na novinarski konferenci v Skopju objavil Zaev - njegova država se bo poslej imenovala Republika Severna Makedonija in ne več Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, pod katerim je bila sprejeta v Združene narode. Novo ime makedonske države bo imelo univerzalno uporabo, natančneje pa bodo to določili v ustavi, je povedal.
Cipras in Zaev sta dogovor dokončno dorekla v današnjem telefonskem pogovoru. Uradno pa naj bi ga podpisala v soboto ob Prespanskem jezeru.
Dogovor bo, kot je dejal, zagotovil nacionalno identiteto in napredovanje države. Dogovor predvideva tudi potrditev makedonskega jezika brez posebne opombe, da gre za slovanski jezik, je še povedal Zaev.
Dogovor naj bi najprej ratificiral makedonski parlament, nato pa bi jeseni izvedli referendum glede predlaganega imena. Če bo predlog potrjen, bi potem v ta namen spremenili tudi makedonsko ustavo, je pojasnil Zaev.
"To priložnost bi morali hrabro in smelo izkoristiti. Ne želimo porazov, ampak zmage. Imamo zgodovinsko priložnost za rešitev spora med Grčijo in Makedonijo," je dejal in izrazil prepričanje, da bo referendum uspel.
Cipras je sicer v izjavi za grško televizijo med drugim pojasnil še, da je za Grčijo ključna sprememba makedonske ustave. "Najpomembneje je, da bodo v ustavi spremenili elemente, ki so povzročali nesporazume. Še posebej je pomembno, da bo ta sporazum zagotavljal kulturno dediščino in dediščino grške Makedonije, saj je v zgodovini prihajalo do številnih poskusov, da bi prevzeli grško dediščino Makedonije," je dejal.
Ko bo Makedonija spremenila ustavo, bo dogovor ratificiral tudi grški parlament. "Ta dogovor morajo najprej uresničiti naši sosedje, tako da bomo lahko nadaljevali," je dejal grški premier.
Naj bi pa vlada v Atenah že po ratifikaciji dogovora v makedonskem parlamentu sprostila blokado začetka pristopnih pogajanj Makedonije z EU. Vstop v Nato pa bi Grki podprli šele po ustrezni spremembi makedonske ustave.
Glavna ovira
Spor med Grčijo in Makedonijo o uradnem imenu slednje traja že od leta 1991 in je zaradi grške blokade glavna ovira Makedoniji na poti v EU in zvezo Nato. Grčija je namreč imenu Makedonija nasprotovala, ker ima na severu pokrajino z istim imenom, poleg tega pa poudarja, da je bila antična Makedonija grška, ne slovanska.
Pogajanja za rešitev tega spora so potekala že od leta 1995, tudi pod pokroviteljstvom Združenih narodov, a niso obrodila sadov vse do lani, ko je na premierski položaj prišel socialdemokrat Zaev. Še posebej so se diplomatska prizadevanja okrepila v začetku leta.
